Duh povzdiguje in slavi čisto brez realnosti, ki ni dejanski svet, kajti je abstrakcija ali možnost čiste sebe vednosti. Potemtakem preseganje nečesa, ki ni doseglo obstoja in se prosto nadaljuje v nekaj drugega. To ni resnično osvobajanje, ampak samo dejavnost zavesti, ko momenti padejo v predstavljanje. Duh realnosti ne spoštuje, kar pove, da se ne ukvarja s posredovanjem in proti postajanjem. Namesto realnosti uveljavlja neko postransko znanje, zakaj ne zanima ga realnost in njena dejanskost, ki jo je nujno vzpostaviti. Mediji odnosa realnosti in dejanskosti ne dojemajo iz postavljene osnove, zato bežijo pred realnostjo in prikazujejo megleno miselnost. Preverite in ugotovili boste, da ne izražajo realnosti in njej pripadajočo dejanskost.
Sicer pa mediji razkošno demonstrirajo tisto čisto brez realnosti in možen svet, ki ga hvalijo vsak dan, ker je to svet onstran in ni vezan na realnost. To omogoča igra abstrakcij, ki jo izpolni zdravi razum in mogoč svet ter kategorije. Odkrivamo, medij hvali tisto, kar naj bo. Ni pomembna realnost in njena dejanskost, ampak svet s katerim izžarevajo domiselnost in igro zdravega razuma. Abstraktna bodrila in predstave odkrivajo, kakšen odnos ima medij do sebe in do posredovane realnosti.
Mediji danes razkošno demonstrirajo svet brez realnosti, ki ni vezan na dejanskost. Namesto da dajo prednost realnosti in pripadajoči dejanskosti, kažejo tisto, kar naj bo. Mediji povsod hvalijo mogoč svet in ne dejansko, pa je jasno, da so dejavni plehko. Ne vedo, da abstraktno in tisto možno še ni dejanskost, ki pripada določeni realnosti. Abstraktno je končno, ki ne stopi v odnos z neskončnostjo. Mediji demonstrirajo končno, ki je enostranska abstrakcija. To odkriva, da ne upoštevajo gibanja substance in miselnih določil. Zato je abstraktno preseganje zgolj izpeljava iznajdljivosti. In ravno to demonstrira medij, ko daje besedo čistemu jazu, ki se zgublja v predstavah in tistem, kar naj bo. Medij uveljavlja svet brez realnosti, ker ne spoštuje gibanja substance in dejanskosti.
Medij odseva tisto čisto brez realnosti, tega poskuša izraziti zgornja abstrakcija. Objektivnosti ne izraža, kajti slaba omikanost objektivnost ignorira. Medij hvali samo abstrakcijo mogočega in uveljavlja izurjeno obnašanje urednika. In to uredniško subjektivnost tudi odraža, kadar sebe zavaja s tistim, kar je zraslo v domišljiji urednika. Razen tega medij sebe izpolni tudi tako, da uveljavlja iznajdljivost urednika. Najbrž je novinar obremenjen z nasilnostjo urednika, ki povzdiguje subjektivnost in igro abstrakcij. Sicer pa medij objektivnosti ne spoštuje, kajti ko je na delu slaba omikanost, dobi veljavo pojavni svet. Mediji danes povzdigujejo igro abstrakcij, kajti le tako je izpolnjen medijski idealizem.
Spoznavanje nečesa, kar je brez realnosti, izpoveduje igra abstrakcij. Najbrž je miselno napredovanje od pogojenega do pogojenega tisto, kar uveljavlja medij. Vsebina ni nič drugega kot enostranska abstrakcija, ki uveljavlja pojavni svet. Pojavni svet pa ni predmeten, kajti ne doseže svoje dejanskosti in se prosto nadaljuje. To je nekakšno nično preseganje pojavnega sveta, ki ni določeno v osnovi in je zgolj enostranska abstrakcija, ki jo je mogoče širiti in idealizirati.
Novinar danes poveličuje nepredmetni svet in tisto, kar je mogoč svet; tega izpoveduje, kadar izpelje igro abstrakcij. Tako odseva, da ga zanima samo brezpredmetni svet, to pa je abstrakcija, ki ne vsebuje bistva in je tudi tista, ki zavaja novinarja, kadar izdeluje razločke in se obnaša do realnosti kot kak mladenič, ki še ne dojema realnosti in dejanskosti iz postajanja. Realnost večkrat zastopa tudi znanje in mogoč svet, pa naj kdo reče, da novinar ni iznajdljiv. Ne spoštuje meje, zato hvali abstraktno znanje, kar pomeni, da hvaliči svet brez bistva, ki ni nič drugega kot mogoč svet. Na mogoč svet lepi vse, kar najde v sebi. Zakaj zmožnost podarja smoter, ki je danes cenjen. Pa od tukaj tisto čisto brez realnosti, ki je možnost za nekaj drugega in tudi za to, da gospodar medija uveljavi igro abstrakcij in moč prazne besede. Zakaj tako zaznavajoča zavest izpoveduje, da je ne dejanski svet čiste zavesti bogastvo, ki ga je dobro slaviti, ker izpoveduje abstraktno miselnost.