Pravljični modrijan ni dejaven svobodno, zato so njegovi abstraktni svetovi razsežnosti možnega. Kaj več od abstrakcije modrijan ne pridela. Podobno se obnaša izobražen politik, ki meša občutke in predstave z mislimi. Pa ni nenavadno, da je igra abstrakcij, ki jo uveljavlja čisti jaz, omejena na negativno obnašanje zavesti, kajti resničnega ne izrazi kot gibanje predmetne substance, ampak kot subjekt. Zato je ono hvaličenje svobode neko prazno govorjenje, ki slavi užitek abstraktnega zrenja, fantazijo in možen svet, ki se navadno razgubi v onostranstvo.
Politik je dejaven nenavadno, kajti z gibanjem in posredovanjem predmetne substance se ne ukvarja, njegov predmet je čisti jaz ali interes, ki ga odmeče v predstave in misli, kar odkrije, da ni dejaven v deležnosti stvarnega sveta. Obnaša se navajeno, pridela pa brezpredmetno početje zavesti, kar pove, da gibanja predmetne substance ne uresniči. Naj tukaj omenim tudi pojem demokracija, ki ga politik ne jemlje resno. Kadar je dejaven pravljično, ne prikazuje gibanja stvarnega sveta in ni dejaven svobodno, ampak kot namišljeni jaz, ki povzdiguje subjektivnost. Hočem reči, politik ne izvaja gibanja predmetne substance, saj je dejaven nesvobodno in v interesu stranke.
Politik svojo aktivnost krajša na videz, ki ga oblikuje čisti jaz. Ta udejanja tisto, kar je le po možnosti; ni gibanje predmetne substance, ampak enostavna podoba samega sebe, kar je zavedanje nečesa v sebi. To je nepredmetna vsebina ali zgolj pojav. Politik odmetava videz in predstave čistega jaza, s tem pa duhu ljudstva sporoča, da ni dejaven v interesu obče volje, ampak kot pravljični modrijan. Z gibanjem predmetne substance se ne ukvarja, kajti ni dojel, da je svoboda v državi predmetna. In to znova in znova demonstrira v parlamentu s smotrom, da duhu ljudstva sporoči, da svobode in politike ne dojema kot predmetni svet, kajti če bi ga, bi bil dejaven svobodno in kot predstavnik duha ljudstva.
Spoznajmo kaj filozof Hegel zapiše o svobodi: »Samo v principu duha, ki pozna svojo bit, ki je po sebi absolutno svoboden in ima v dejanskosti svoje osvoboditve svojo stvarnost, obstaja absolutna možnost in nujnost, da se državna moč, religija in filozofija poklapajo«. Povejmo, neomikan politik misli abstraktno in svobode ne izpelje, zakaj gibanja predmetne substance ne pridela. Tisto, kar odmeče, ni predmetna substanca, ampak lahkomiselno prizadevanje s ciljem, ki izrazi čisto sebe vednost, zakaj njegov predmet je čisti jaz. Potemtakem je resnica prepričanosti samega sebe tisto, kar pridela. To pa ni nič drugega kot sebstvo osebe razpršeno v misli. To je tisto, ko politik uveljavlja čisti jaz, kajti njegova gotovost je subjekt, ki ga predstavi kot igro abstrakcij.
Bistveno je, da je svoboda po svojem dojemu vedenje o sebi. To je edini smoter duha, zato je nujno vzgajati duha k svobodi, zakaj le tako pride do svobodnega spoznanja samega sebe. To torej, da je svoboda substanca duha, to predpostavlja, da duh sebe vzpostavi kot predmet. Vendar pozor, predmet prežet od osebe, ni predmet, ampak v lastno individualnost dovršeni svet. Potemtakem je abstraktna svoboda v misli neka izpolnitev, neživa svoboda, ki ne proizvaja dejanske svobode. Zaradi tega je dobro, da ima duh za svoj princip vedenje o sebi. Se pravi, kadar ni zajet v globini, sebe prepušča samovolji in se obnaša nesvobodno. Zato je nujno, da duh sebe določa in da ravna po obči volji, kajti edino obča volja je tista, ki jo je nujno realizirati. Zakaj abstrakcija ga zameji na nesvobodo ali kako abstraktno predstavo, kar pove, da ima za smoter le sebe.
Če kdo sklepa, da je spoznavanje možnosti produktivno, se moti. Politik je vezan na občo voljo, svobodo in duha ljudstva. Le tako lahko uresniči občo voljo duha ljudstva, kajti tako določena vsebina dobi obliko občosti in leži v dojemu, zakaj duh je svoboden po svojem dojemu. Zaradi tega je svoboda v državi sebi predmetna, kajti svoboda sestoji v stalni negaciji tega, kar grozi odpraviti svobodo. Abstraktna svoboda je neskončna negacija, ki jo pridela misleča zavest.
Zgornjim sem predstavil nekaj misli o svobodi in pojasnil, da je v državi svoboda predmetna.