Na internetu sem prebral pojasnilo o tem, kaj je filozofija. Pregled je bil generiran z umetno inteligenco, ki je zapisala: »Filozofija je intelektualna disciplina razmišljanja, kritičnega spraševanja in proučevanja temeljnih vprašanj o svetu, znanja bivanja in človeškem obstoju.« Ta stavek ne odgovori na vprašanje, kaj je filozofija. Zakaj v odgovoru ni najti razlage, ampak abstraktno predstavitev nečesa, kar ni v osnovi določeno. To namreč, da filozofija ni predstavljena kot predmet in da se uveljavlja abstraktne pojme, kot je na primer kritično proučevanje temeljnih vprašanj, takšno predstavljanje govori o tem, da filozofija ni razumljena kot predmet, ampak kot predstavljanje nečesa, kar v osnovi ni določeno. Bolj pošteno bi bilo, če bi filozofija bila predstavljena kot abstraktna miselnost, ki jo uveljavlja abstraktno mišljenje. Kaj več od abstraktne miselnosti umetna inteligenca ne omenja, zato je tisto, kar podarja, abstraktna predstava filozofije.
Kaj vse si danes duh zamišlja pod pojmom filozofija, to ni v osnovi določeno, kajti to so različne vsebine, ki ne dosežejo postajanja. Abstraktna miselnost ne dovoli, da bi duh mislil filozofijo kot določen predmet, ki ima svojo realnost in dejanskost. Duh je danes zadovoljen s tem, da predstavi filozofijo kot abstraktno miselnost, predmeta filozofije pa ne omenja. Na ta način podarja o filozofiji samo predstave ali videz nečesa, kar je zunanja predstavitev. Filozofija zaradi tega v osnovi ni določen predmet, ampak zbir abstraktnih vsebin, ki o predmetu filozofije ne govorijo. Zakaj kar ni v osnovi določeno in je le omenjanje pojmov, to ni predmet filozofije. In ne le to, takšna predstavitev filozofije ni resnična, saj o predmetu filozofije in predmetnem bistvu ne govori.
Natančno vzeto filozofija ni dojeta predmetno, zato o predmetu filozofije izobražen duh ne beseduje, saj ga ne dojema iz gibanja substance. To, da umetna inteligenca beseduje o filozofiji in podarja meglen odgovor na vprašanje, kaj je filozofija, to odseva, da duh ne jemlje predmeta filozofije resno. Duh idealizira abstraktne predstave o filozofiji in tisto spoznavanje, ki ne vsebuje nobenega predmetnega bistva. Videz je, kot da filozofijo snujejo abstraktne vsebine. Veljavo dobiva abstraktno znanje, kar pove, da objektivne izpolnitve filozofija ne doseže. Tisto, kar ima vrednost, je abstrakcija znanja ali abstraktni svet znanja. Ta se prosto nadaljuje kot zbir različnih abstraktnih vsebin in ne doseže postajanja substance.
Umetna inteligenca bo najbrž postala varuhinja abstraktne filozofije, kajti razumnik potrebuje nekoga, ki bo razumevanje abstraktne filozofije odlično predstavljal. Razumnik ne spoštuje neposrednosti in posredovanja, prav tako ne gibanja in postajanja substance, ki nosi v sebi bistvo predmetne substance. Zaradi tega potrebuje umetno inteligenco, ki bo razumevanje filozofije oživela in hkrati uveljavljala. Potemtakem bo najbrž umetna inteligenca postala razlagalka abstraktne miselnosti, ki jo favorizira razumnik, da pokaže moč v obliki abstraktne vrednosti. Najbrž bo umetna inteligenca dobila svoj sedež v institucijah razumskega mišljenja, da bo varovala in hvalila razumnika, ki danes uveljavlja abstraktno znanje in tisto, kar pošlje čez in je svet onstran ali abstrakcija nedoločene biti.
Filozofija potrebuje nekoga, ki bo abstraktno miselnost in razumnika hvalil. To je tisto, kar podžiga omikanega duha, ki daje prednost abstrakciji znanja in čistemu jazu, ki ravno tako uveljavlja abstraktno miselnost. Zakaj abstraktni svetovi ne izvirajo iz nobene osnove in so odvisni od abstraktne miselnosti, ki kot vidimo, ni dejavna predmetno. Kaj vse je danes filozofija in čemu služi abstraktna filozofija, tega se ne da pojasniti. Razumnik izvaja dejavnost zavesti in sestavlja abstraktne svetove. O tem govori tudi umetna inteligenca, ki najbrž zaznava, da razumnik filozofije ne jemlje dovolj resno. Ampak kaj bi s tem, pomembno je, da se ob razumniku pojavlja umetna inteligenca kot nekakšen somišljenik, ki svetuje in pove, kaj je prav in kako se naj razume filozofijo.
Danes zaznavamo, da duh umetno inteligenco in abstraktno znanje hvali, kar pove, da predmet filozofije ni pomemben. A stvar duha je, da sebe in predmet filozofije dojame.