Izobražen duh ne omenja določil mišljenja, o njih najbrž ni izrekel enega stavka. Čudno je, hvali svoje znanje, mišljenje pa kot da se njega ne dotika. Potemtakem ga mišljenje zgolj spremlja, prav tako nedosledni svet in znanje, ki mišljenja ne potrebuje, ker gibanja substance in prehajanje v proti postajanje ne izvaja. Svet nastaja in je, kar pove, da je izgotovljen in ne potrebuje določil mišljenja. Nima smisla prakticirati mišljenja, kajti duh ne izkorišča mišljenja.
Samoprevara je, da mišljenje nima kaj določati, ker ga baje ni predmeta, ki ga ne bi obvladalo in premagalo znanje. Mišljenje je vsepovsod zraven, prav tako razum in čisti jaz, ki sta dejavna tedaj, ko znanje ni aktivno. Mišljenje hodi v ozadju, ker je znanje sila, ki reši in razreši vse, kar se znajde pred človeškimi očmi. Znanje ima sedež na vrhu sveta in je dejavno v nebesih in na zemlji kot abstraktna sila. Vrh sveta je pozicija znanja, ki mišljenju ne dopusti, da se vključi v oblikovanje sveta. Zaenkrat ni videti, da bo mišljenje postalo aktivno, enako velja za logična sovisnost, ki ni omembe vredna in najbrž nima nobenega vpliva na opredelitev sveta. Logična sovisnost je pojem, ki ga izobražen duh ne spoštuje, ker to ni pojem, ki bi bil koristen. O logični sovisnosti ne beseduje, tako da ta pojem ne nastopata kot stvarnik sveta. Svet formira znanje in zato logična sovisnost nima vpliva na oblikovanje. Svet je takšen kot ga znanje oblikuje in vselej razpade v razločke.

Zaznano je, da mišljenje ne doseže predmeta in da predmet ni dojet iz gibanja predmetne substance in njenega postajanja. Metafizika je imela višje mnenje o mišljenju, kot ga ima danes izobražen duh. Metafizika je menila, da določila mišljenja niso nekaj predmetu tujega. Danes ima besedo refleksijski razum, ki se obnaša kot zdravi razum. Ta upošteva samo subjektivno predmetnost ali pojavni svet, tj. prazno abstrakcijo nedoločene biti. Pa ni nenavadno, da je zaželena abstraktna miselnost in da je svet resničen, ko ga izpelje čisti jaz. Zakaj čisti jaz hvali tisto čisto brez realnosti in abstrakcijo znanja. Razen tega ima besedo mogoč svet, ki podarja brezmejno raznolikost, tj. neizpolnjeno abstrakcijo.
Vprašajmo se, zakaj mišljenje ni cenjeno tako kot znanje. Zakaj hvalimo abstraktno znanje, hkrati pa spoznavamo, da mišljenje predmetne objektivnosti ne prideluje. Znanje namreč večkrat zastopa objektivnost, čeprav je jasno, da ni sposobno izpeljati substance in vzpostaviti pojem predmeta ali njegovo objektivnost. So pokazatelji, ki sporočajo, da znanja ne gre istovetiti s posredovanjem substance in njenim proti postajanjem. Zakaj posredovanje in gibanje substance je tisto, ki vzpostavi predmet v njegovi razdvojitvi. Tega ni sposobno izpolniti abstraktno znanje, zakaj znanje ni nič drugega kot celota znanih podatkov o stvarnosti. To pa ne zadošča za to, da predmetno bistvo doseže proti postajanje v občih momentih, kar je posredovana in dejanska substanca.
Izobražen duh izdeluje svet izven mišljenja in to menda zaradi tega, ker je snov spoznavanja izgotovljeni svet, ki velja, ker je oblikovan in dovršen kot znanje. Za svojo dejanskost ne potrebuje mišljenja, zato se mišljenje prilagodi tistemu, kar je izgotovljeni svet. Potemtakem so določila mišljenje nekaj predmetu tujega, zato predmet enotnosti ne doseže. K temu veliko prispeva abstraktni razum, ki je v zaznavanju igra abstrakcij, sicer pa proizvaja tisto že znano. Izgotovljen svet je oblikovan, zato ga izobražen duh tudi hvali, kajti je priznan kot znanje.
O mišljenju izobražen duh ne beseduje, kajti pojem mišljenja ni tisti, ki bi ga naj izpolnjeval. Dejaven je zunaj mišljenja ali tako, da hvali znanje. Pri tem mu pomaga čisti jaz, ki je vpleten v življenje znanja, zakaj tudi čisti jaz uveljavlja svet zunaj mišljenja in to brez načina in postajanja. Miselna določila nimajo nobene vrednosti, ker ni dojeto, čemu sploh gibanje predmetne substance in postajanje. Določila mišljenja torej niso tista, ki diktirajo gibanje substance. Naglasimo, izobražen duh hvali abstraktno znanje in izdeluje svoj svet tako, da udejanji znanje. Verjame v moč pojavnega znanja, zato posredovanja in postajanja substance nikjer ne povzdiguje.