Neizpolnjena abstrakcija je stališče mišljenja, ko se hvali abstraktni videz in razločke ali pojavni svet, ki ni noben določen predmet. Jaz v dojemanju Heglove filozofije napredujem in sem zadovoljen s svetom, ki ga izražam na moji internetni strani. Obiskovalci strani se vračajo na stran in želim jim, da v besedilih najdejo prav tisto, kar filozof Hegel demonstrira v prvem delu Sistema vede, ki je Fenomenologija duha. Moje prizadevanje ima ta smisel, da duh postopno zaznava Sistem vede in da prva branja dožene kot nekakšno pripravo za spoznavanje pojmov in predmeta filozofije.
Kaj je filozof do sedaj spoznaval? Do kje je prišel in kaj bi naj v nadaljevanju spoznaval? Prvič, abstraktna filozofija ne podarja izvirnih učinkov, zato je nujno spoznavati nastajajoče vedenje in predmetni element, tj. Fenomenologijo duha, kjer bo spoznal odsvojitev duha in postajanje v elementu vedenja. Nujno je spoznavati pojavne oblike duha in element vedenja, da bi v nadaljevanju postopno zaobjel celoto ali tisto, kako si duh samega sebe odsvoji in se postavi kot predmet. To je začetek, ko duh svojo odsvojitev spoznava kot princip postajanja v elementu vedenja. Fenomenologija duha je predpostavka za to, da duh spozna element filozofije ali tisto sebe postavljajoče in določeno.
Filozofija je postajanje duha na poti osvobajanja. Duh v svoji odsvojitvi miselno opazuje svoj predmet. Predmet filozofije je absolutna ideja, kar je edina vsebina filozofije. Duh je torej to, da sebe dela predmetnega, da tisto neposredno posreduje in da ustvari sebi enak svet. Predmetna substanca biva v proti postajanju ali določenosti. Potemtakem filozofija ni zgolj razumsko mišljenje in delanje razločkov ali abstraktno filozofiranje, ki izraža subjektivni način mišljenja. Filozofija ne dopušča, da je njen predmet izražena nastrojenost. Zatorej razumski nazor ni tisti, ki predmet filozofije vzpostavi v obliko razdvojene substance, temveč je to duh, ki skozi gibanje substance in proti postajanje vzpostavi sebi enakost.
Naj spomnim, abstraktna filozofija se ne ukvarja z duhom, gibanjem in posredovanjem substance, prav tako ne s pojmom ideja ali predmetom filozofije. Zato je nujno spoznavati razlage filozofa Hegla v Fenomenologiji duha, da bi duh spoznaval Znanost logike. Zakaj Fenomenologija duha je osnova za to, da bi dognal osnovne pojme in gibanje substance ter element vedenja, ki je samo bistvo sistema. Spoznavanje principa proti postajanja je tisto, ki omogoča napredovanje in dojemanje razdvajanja substance. Postopno dojemanje omogoča spoznati predmetni element.
Branje različnih in abstraktnih filozofskih vsebin je neko napredovanje brez cilja. Bralec sprejema posamezne misli, vendar pa to ni vsebina, ki bi vsebovala predmetno bistvo in bi kot posredovana dosegla svojo drugo ali sebi enakost. Abstraktna filozofija ne odraža prehoda v sebi enakost, ampak demonstrira razločke, ki jih abstraktni razum slavi, čeprav ne vsebujejo nobenega predmetnega bistva. Potemtakem gibanje in posredovanje substance ni realizirano, saj duh ne izhaja iz nobene postavljene osnove. To je abstraktni svet brez bistva in se prosto nadaljuje, ker ni omejen na proti postajanje ali odnos substance do sebe. Svet je in se ga poljubno širi, ker ni vezan na nobeno predmetno bistvo.
Abstraktna filozofija predmetnega bistva ne vzpostavi v njegovi osnovi, zato se vsebina prosto nadaljuje in pade na raven znanja. Njen predmet ni določen, kajti tisto, kar se misli in opisuje, to ni določen predmet, ampak svet povezan v kategorije, ki jih dopolnjuje refleksija in pojavni svet. Vsebina ne nastaja s posredovanjem in določanjem predmetnega bistva, ampak kot vnanje povezane misli v neko zaobjeto kategorijo. Abstraktna filozofija ne razvija bistva v obliko razvejanega sveta ali v obče momente, ampak se prosto širi, ker njen predmet ni določen. Tisto neposredno določeno ne prehaja v sebi enakost, ampak v nekaj nasprotnega, kar odseva, da abstraktni filozofiji ne gre za predmetni svet. Abstraktna filozofija proizvaja miselni svet, ki vsebinsko ni določen v osnovi tako kot to kaže gibanje predmetne substance, ki v proti postajanju doseže svojo določenost. Abstraktna filozofija ne demonstrira idejnega sveta in ne kaže enotnosti pojma in realnosti.