Ni dvoma, izobražen duh postaja junak našega časa, kajti z gibanjem zavesti izraža svojo aktivnost in omikanost. To je nadarjenost, ki ni bila vzgojena v skladu z načeli duha, ampak s smotrom, da pridobi čim več znanja in se prilagaja morali, ki jo izžareva izobrazba. Ta danes hvali abstrakcijo, posamezni interes in tudi prepričanje. Zakaj izobražen duh stvarnega sveta ne spoštuje, saj se pusti voditi čistemu jazu in zdravemu razumu. Zavest slavi igro abstrakcij in posamezno voljo, o stvarnem svetu ne beseduje, ampak o svoji iznajdljivosti. Eksistenca posamezne volje napove, da je aktiven in da se v svetu zgolj pojavlja. To je tista dejavnost, ko ne ustvari sveta, ampak primerno dejanskost. Duh ne izpelje gibanja predmetne substance in njeno razdvajanje v dva ekstrema. Izraža čisto voljo, ki hvali subjektivno nastrojenost in abstrakcijo biti in niča. In to izžareva čisti jaz, kadar povzdiguje hotenje, interes in izobrazbo. V svetu hotenja, interesa in omike ne gre za določen svet, ki je ustvarjen in je realnost dosegla svojo dejanskost, ampak za izraženo voljo in veljavo izobrazbe, ki sebe predpostavlja in izpelje kot megleno abstraktno znanje ali kot neko domiselnost.
Hotenje, gibanje zavesti in pomembnost hvali izobraženega duha, ki svobode ne prakticira. To je pomanjkljivost, ki jo demonstrira vsepovsod, ker prakticira navajeno obnašanje, ki izrazi zmožnost hotenja in igro abstrakcij. Zato tukaj poudarimo, dokler bo abstraktno znanje čaščeno in bo iznajdljivost ter igra abstrakcij najbolj spoštovana, bo duh deloval pomanjkljivo. O tem ne beseduje, ker ga zanimajo osebni dosežki. Abstraktno miselnost obožuje s smotrom, da dvigne aktivnost čistega jaza, ki je postal mojster na področju igre abstrakcij. To nam pove, da ni dejaven na ravni posredovanja substance, tj. realnosti in njej proti postavljene dejanskosti.
Zgornja podoba izraža neko voljo in morda tudi karakter duha. Podoba stremi izraziti neko prizadevanje, mogoče tudi razpoloženje in čustveno stanje. V tej podobi ni dejaven duh, ki izpolnjuje gibanje, posredovanje, razdvajanje in postajanje substance. Neenaki svet ni absolutna stvar ali eno, ampak izpeljava igre abstrakcij, ki bistva ne izžareva, ampak samo karakter zavesti. Podoba ne podarja nič umno dejavnega, ampak početje zavesti. Abstraktno aktivnost izrazi kot eksistenca posamičnega počutja, neko nagnjenje in vznemirjenje. Sebe izpolni po tistem občem, ki pa ni obče predmeta, ker ga ne vzpostavi kot nekaj enega. Izraženo prizadevanje izpelje obče, ki pa ne dočaka svoje določenosti, kajti biva le miselno.
Nadarjeno aktiven je čisti jaz, zato njegov svet ni resničen, ampak primeren, kajti odločnost ima po čistem jazu. Kaj počenja čisti jaz in ali stopa v odnos s seboj, o tem duh ne diskutira. Navajeno obnašanje izvaja zdravi razum, čisti jaz pa izdeluje neskončni svet. To je gotovost samega sebe, zavedanje sebe in neskončnosti, ki jo hvali povsod, ker izraža mogoč svet, ki ni omejen na osnovo. Razen tega se čisti jaz pusti voditi občutju, pa je tisto, kar je pojavni svet, neka izražena abstraktna moč jaza nad ne jazom. Potemtakem čisti jaz ni dejaven tako, da bi sebe uresničil kot duha z gibanjem substance in posredovanjem. Zakaj čisti jaz izraža odsotnost omejitve, prav tako čista vednost, ki je ujeta v pojavnost. Pomembno je, da ima čisti jaz za smoter neskončnost in da ohrani subjektivni držo, kajti kadar svojega počutja ne uresniči, je dejaven nedosledno in sploh ne v interesu dejanskega sveta. Prednost daje refleksiji in videzu, zato izpeljuje abstraktne misli in možen svet. Mogoč svet ga dela junaka našega časa, ki pa določenost substance in proti postajanja ne spoštuje. Zakaj dejavnost čistega jaza, ki beži pred realnostjo, povzdigne samo tisto, kar obstaja v mislih.
Izobražen duh ne omenja aktivnosti čistega jaza, vendar to ne pomeni, da čisti jaz ni dejaven. Veliko pojavnega sveta enostavno nekam izgine, prav tako nasprotujoči svet. Dejaven je v širjavo in pojasnjevalno. Včasih celo tako, da se spusti na nivo pustega misleca, ki hvali nasprotje in razločke. Ni kaj, izobražen duh je menda prepričan, da je dejaven ustvarjalno, kajti uresničuje čisti jaz in gibanje zavesti ter izpoveduje in uveljavlja abstraktno miselnost, tisto, kar obstaja v mislih.