Politik ni usposobljen za to, da udejanji občo voljo duha ljudstva. Prav tako menim, da objektivno izpolnitev prezira, ker je dejaven s principom subjektivne volje in samovolje. Politik uveljavlja abstraktno znanje, interes stranke in subjektivno naravnanost, s katero sporoča, da je stopil na vrh sveta in je njegova stvar samo še v tem, da pove, kaj počenja nasprotujoči politik. Skratka, danes je politik dejaven nedosledno in sploh ne v smislu, da občo voljo duha ljudstva izpolni.
Duh hvali nepredmetni svet, ki ni določen v osnovi in se prosto nadaljuje tako, kot to demonstrira abstraktni jaz. Tisto realno se ne upošteva in zato dejanski svet nima nobene vrednosti, saj je njegov predmet tisto njegovo. Dejaven je tako, kot zapove abstraktni jaz. Sicer pa svet pojasnjuje s predstavami in primeri, ki jih uveljavlja kot neki ilustrativni svet. Dejaven je zunanje in do določenosti sveta nima odnosa. Skratka, duh sebe zgolj odtuji in je neka gotovost samega sebe.
Izobraževani sistem je nujno vzpostaviti tako, da bo duh v njem spoznaval samega sebe in način, kako si sebe odsvoji. Zakaj navajeno obnašanje vedenja ga ne osvobaja od abstrakcije, pa zato ni dejaven tako, da bi bil v postajanju sebi dojemljiv. Izobraževalni sistem je omejen na abstraktna znanja, ki se jih širi kot neko raztegljivo snov, ki ne vsebuje nobenega bistva. To pa je ravno tisto, kar kaže, da izobraževalni sistem sestavlja abstraktna znanja, kar pomeni, da se razum preganja z ničnimi bistvi. To pa je svet, ki aktualizira nastop znanja, kajti dejanskosti in tisto, kar je v postajanju sebi enakost ne doseže. Razen tega je sestavljanje različnih znanj neko izdelovanje potencialnega sveta, ki ni nič drugega kot pojavni svet. Ta hvali moč zdravega razuma in čisti jaz ter njegovo subjektivno naravnanost, ki predmetno objektivnost prezira, ker favorizira samo razumski nazor.
Nepopolno izpolnitev dočaka razumnik, ko se izroči abstraktnemu razumu. Odpravi čutno in tako pridela prikazen, ki je zunanjost kot enotnost nečesa mirujočega, kar pa ni odnos sveta do sebe. Zakaj razum izpelje le gibanje, ki pa ni gibanje predmeta, ampak gibanje razuma. To stremi povedati, da je njegov pridelek abstrakcija nedoločene biti ali tisto, kar je predstavljeno kot obče. Zakaj razum je dejaven tako, da pridela pojavni svet ali tisto, kar je predstava nečesa. Razumsko mišljenje hvali predstavni svet, ki obstane pri razliki končnega in neskončnega. To pa je svet razločkov, ki ga povzdiguje tudi čisti jaz; odlično ga danes demonstrira politik zlasti tedaj, ko tistemu, kar ima pred seboj, dodaja predikate.
Filozof Hegel zapiše: »razum je mišljenje, čisti jaz sploh«. Razumu ostane prazna abstrakcija nedoločene biti, to pa ni postajanje sveta v njegovi osnovi, ko substanca prehaja v drugo nje same in je postavljen odnos substance do sebe. Tisto, kar razum določi, to je primerna dejanskost, stvar brez lastnosti. Zato je povzdigovanje abstraktnega razuma neko početje zavesti, ki uveljavlja nedoslednost razuma in pojavni svet. Namreč razumsko mišljenje, ki ni spekulativno, je tisto, v katerem se obstane pri razliki kot razliki končnega in neskončnega. Razumsko mišljenje torej ne gre jemati kot moč duha, ki je sposobna pridelati ali izpeljati resničen svet v proti postajanju. Razumsko mišljenje ni dejavno s principom proti postajanja, v katerem substanca doseže drugo same sebe.
Duh bi naj opredelil svojo dejavnost na ta način, da upošteva gibanje in razdvojitev predmetne substance in prehajanje v drugo nje same. To je namreč temelj iz katerega je mogoče izhajati, kajti v njem doseže substanca določenost in tisto drugo, ki gre substanci po njenem bistvu. Kot je zaznati, duh se danes prilagaja abstraktnemu razumu in povezovanju nečesa, kar zapove razum. Ni pomembno, da je dejaven v načinu logične sovisnosti in da upošteva gibanje substance. Duh tega časa bistvo in določenost predmeta ne upošteva, hvali pa nična bistva in tisto, kar je možen svet. To odseva, da ni dejaven v načinu, da pridela stvarni svet v obliki proti postajanja substance. To, da povzdiguje razumsko mišljenje, abstrakcijo nedoločene biti in svet čistega jaza, to govori o tem, da ni dejaven s ciljem, ampak s smotrom, da uveljavi nična bistva in čisti jaz, ki hvali mnogovrstni svet.