Če bomo razumsko mišljenje povsod povzdigovali, bo abstraktni razum še bolj slavljen. Zakaj abstraktni razum uveljavlja tisto že znano in predikate, ki pristajajo tistemu, kar sebi predoča. Razum se drži omejenih določenosti, odvisnega in pogojenega, pa je jasno, da razumsko mišljenje hvali brezpredmetni svet in tisto, kar je sestavljeno iz mnogih razločkov. Naj spomnim, razum je mišljenje, čisti jaz sploh. To pa je oblikovano znanje, interes in končne določenosti, ki jih je mogoče prilepiti na kak smoter. Filozof Hegel zapiše, da je duh, ki se ne določa, abstraktni razum. Zakaj tisto, kar mu nastane, je prazna abstrakcija nedoločene biti, to pa je čista pozitivnost ali mrtvi produkt izobrazbe. Razen tega razumsko mišljenje pridela vsebino občutkov in misli iz sebe.
Duh torej, ki se zanaša na početje abstraktnega razuma in nedoločeno bit, zagotovo ni dejaven s principom postajanja. Zakaj mišljenje je čisti jaz, ki tava in počenja tisto, kar je neki tule in tole. To je namreč subjektivni jaz, ki hvali neposrednost in ne koristi posredovanja, ker je neposrednost ena sama resničnost, pa čeprav je samo nekaj končnega. In ravno končno, ki ni doseglo neskončnosti, povzdiguje abstraktni razum, kajti v njem najde užitek, ki mu ga poklonijo nična bistva, ki so abstrakcije. Razum povzdiguje samo tisto, kar ni doseglo postajanja in je neposrednost.
Filozof Hegel je zapisal, »da ni nič vedeno, kar ni v izkustvo, ali, kar ni navzoče kot občutena resnica, kot notranje razodeto . . . ». Izkustvo se danes ne dojema tako, kot ga je filozof pojasnil. O tem duh ne razmišlja, kajti je zadovoljen z razlago, ki jo daje slovar knjižnega jezika. Hočem reči, globina razlage pojma izkustvo ni bistvena, pa je jasno, da je zadovoljen z abstraktno razlago. Razumnik verjame samo v to, kar daje abstraktni razum, zakaj razum je mišljenje, čisti jaz in je moč pojma sploh. To pa je nekaj končnega, abstraktno nespremenljivo ali zgrešena izpolnjenost; sicer pa je končnost kategorija razuma.
Preverite, kaj danes hvali duh in videli boste, da daje prednost abstraktnemu razumu, ki je v zaznavanju igra abstrakcij. To so le čutne realnosti in možnosti, ki pristajajo tistemu, kar sebi predoča. Zaradi tega ni nenavadno, da hvali igro abstrakcij in neposrednost, iz katere naredi razločke snovi, ki niso nič drugega kot abstraktna izvajanja. Takšna dejavnost ne pridela nič sebi proti postavljenega, ker razločki predstavljajo dejanski svet. To so abstrakcije in zato možnosti, ki eksistirajo za tisto, kar se nadaljuje v nekaj drugega. Zato naj opomnim, da možen svet demonstrira duh zlasti tedaj, ko je dejaven s smotrom, da pokaže, kaj vse je mogoče pridelati, ko sta dejavna abstraktni razum in čisti jaz. Ta dva dajeta prednost občutju in izmišljanju mogočega sveta.
Abstraktni razum je mišljenje, čisti jaz sploh, ki pridela zadovoljstvo, saj beži pred realnostjo in hvali neposrednost. To pa je nekaj končnega, ki ne doseže neskončnosti. Zakaj je abstraktno in končno, ki ga je mogoče razstaviti v mnoge razločke, kar pa ni pojmovna določenost. Razum sebe izpolni, vendar ne v načinu proti postajanja, ampak tako, da tisto končno razbije na okoliščine, ki nastopajo kot različen svet. In ravno to demonstrira abstraktni razum s smotrom, da izrazi veljavnost. Hočem reči, razum poenostavlja svet na enostranske abstrakcije ali nekaj brez odnosnega.
Naj naglasim, zavest ni zgolj abstraktno znanje in gibanje abstraktnega razuma, ki uveljavlja povedi, ki pripadajo tistemu, kar duh sebi predoča. Duh torej ni predstava, ki je nastala z idealizacijo nečesa neposrednega. Prav tako ni tisto, kar abstraktni razum prilepi na neposrednost in je neki možen svet. Razen tega duh ni čista vednost kot taka, ki je le nekaj končnega. In nenazadnje, početje zavesti, ki ga demonstrira razumno mišljenje, ne pridela sveta, ki bi nastal s posredovanjem in proti postajanjem substance. To pove, da razum ne ustvari sveta v proti postajanju, ampak izdeluje razločke ali nekakšne podobe, ki niso noben predmetni svet. Dejstvo je, razum vztraja v končnosti in izpelje le nepopolno izpolnitev, razgrnjene abstraktne predstave, vsebino občutkov in obstane pri razliki.