Najbolj slavljen je danes razum in tisto, kar je izdelovanje končnih določenosti. Duh hvali igro abstrakcij in gibanje razuma, kajti gibanje predmetne substance za njega ni tako pomembno. Razum pridela resničen svet, ki je dojemljiv in privlačen za tistega duha, ki se je široko izobrazil in ceni nična bistva. Zakaj bogato izobražen duh je v pomanjkanju sveta, saj se s posredovanjem substance ne ukvarja. Zato izvaja gibanje razuma in vztraja pri enotnosti predmeta, kajti gibanje je tudi pojasnjevanje, ki pa ničesar ne pojasni, ker ne izpeljuje gibanja predmetne substance. Gibanje razuma je torej sprejemljivo, kajti dejaven je odločno ali tako, kot to danes na primer demonstrira kak politik, ki odigra razločke in refleksijo razuma, ki je videz nečesa, kar je nastalo z igro abstrakcij.
Svet naj ne bi bil nič drugega kot gibanje razuma in jezik, ki izreka tale jaz. Zakaj razum izdeluje razločke in potem tudi tisto, kar gre čez in je udejanjeni čisti jaz. Razum počenja nekaj, kar počenja čisti jaz. Drži se razlik in izraža svojo absolutno moč kadar vključi refleksijo, s katero običajno pridela tisto, kar naj bo. Dalje od razločkov ne gre, kajti priljubljen in zaželen je, ker izdeluje tisto obče, ki ni vezano na bistvo, ampak samo na nasprotje, ki je kaka čutna realnost. In to danes kaže izobražen duh, ki povzdiguje razum in tisto, kar je pojasnjevanje razločkov. Zakaj bi človek uveljavljal posredovanje predmetne substance in tisto, kar prehaja v svojo sebi enakost, če pa je razum sposoben pridelati svet, ki je ravno tako sprejemljiv. Razločnost je tista, ki daje veljavo abstraktnemu razumu, ki je dejaven s smotrom, da pridela kak določen abstraktni svet ali tisto, kar naj bo. Kar je več od razločkov, je že pojasnjevanje, ki pa še ni umen svet, ampak dodana aktivnost čistega jaza.
Razum je čisti jaz sploh, zato na stvari ne nastane nič novega. Tisto, kar je neposredno nasprotje njega samega, to je produkt njegovega gibanja. Ali, to so razločki kot zadovoljstvo zavesti. Zakaj v pojasnjevanju in gibanju uživa zavest le sebe in tisto, kar je izguba realnosti. Namreč dejavnost razuma poteka čez določanje razločkov in početje čistega jaza, ki uživa sebe v izrazitvi. Razum je torej tisto enostavno kot razločki, čista pozitivnost ali abstrakcija nedoločene biti. Poudarimo, razum vztraja pri enotnosti predmeta, kajti njegovo gibanje ni gibanje predmeta, ampak gibanje, s katerim doseže nasprotje samega sebe.
Da je abstraktni razum blažen, gre pripisati navajenemu obnašanju razuma in čistemu jazu. Zakaj čisti jaz oblikuje početje zavesti ali tisto, kar je neka zunanja ali nepopolna izpolnitev čutne realnosti. Razum je čisti jaz in mojster za izdelavo razločkov, zato njihovo enotnost zagovarja, kajti pridela jo skozi njegovo gibanje in tisto, kar je zunanje pojasnjevanje. Pri tem je nujno poudariti, da razum ne pridela sveta v obliki postajanja predmetne substance, kajti je mojster svojega gibanja in nepopolne izpolnitve. Kot zaznavajoči razum je v zaznavanju igra abstrakcij, ki jo izpelje kot razločevanje tistega, kar naj bo. Sicer pa zadovoljstvo pridela s pojasnjevanjem, ki je danes povsod priljubljeno, kajti pri tem je aktiven tudi čisti jaz. Zato tudi ni nenavadno, da je čisti jaz ravno tako priljubljen kot abstraktni razum. Čisti jaz velikokrat hvali dejanja razuma, in to zlasti tedaj, ko je ujet v pojavnost in obstaja bojazen, da se izgubi v pojavnem svetu. Zaradi tega se ne oddaljuje od pridelanih razločkov, ki so nekakšna nična bistva njegovega predmeta. Težave nastanejo tedaj, ko čisti jaz uveljavlja subjektivno nastrojenost in sebe nadaljuje v svetu onstran. Abstraktni razum namreč ni navajen delovati onstran, zato sta občasno dejavna vsak na svoji strani. No, ne glede na to, razum in čisti jaz navadno skupaj premagata tisto, kar je nekaj odvisnega in pogojenega.
Abstraktni razum torej ni dejaven v interesu gibanja predmetne substance in njenega postajanja, ampak je dejaven enostransko in tako, da določena bit eksistira kot razloček. Razen tega hvali enotnost predmeta in boj z razločki, ki jih s pojasnjevanjem vedno premaga. Naglasimo, abstraktni razum je čvrsta zavest, kajti drži se razločkov in razlag, ki so omejene določenosti.