Abstraktni intelektualizem je na delu povsod tam, kjer dobi besedo izobraženec, ki se danes predstavlja kot intelektualec, ki da je sposoben operirati s čisto vednostjo kot tako. V bistvu je izobraženec branilec abstraktnega intelektualizma, ki ga kot čisto vednost uveljavljajo mediji. Izobraženec je torej duh, ki ima vedenje in bi se naj spoznal na izdelovanje resničnega sveta. Zato je nastopanje izobraženca v medijih postalo odločilno, saj menda edino on proizvaja primerni svet, v katerega baje verjame večina ljudi. Zaradi tega bi naj bilo pojavljanje izobraženca v medijih koristno, kajti on se spozna na igro abstrakcij in pojavni svet. Abstraktni intelektualizem povzdiguje pojavni svet in celo izpelje kakšno lahkomiselno izpolnitev s pomočjo zdravega razuma.
Udejanjeno abstraktno moč izobraženca se danes prikazuje skozi predstave in predpostavljanje, ki ga izpelje razum, ki se spozna na igro abstrakcij. Pa je razumnost, ki jo danes podarja izobraženec v medijih, produkt abstraktne čiste vednosti, ki pa je zgolj predstava nečesa, kar ni doseglo postajanja. Svet brez postajanja pa ni nič drugega kot pojavni svet izobraženca, ki ga odrine od sebe in je v nasprotju čista abstrakcija njegove vednosti. Kar pa seveda ni noben resničen predmetni svet, ampak zgolj pojavni svet izobraženca, ki ni dosegel svoje sebi enakosti.
Dobro je, da umetniški duh raziskuje abstrakcijo in da želi spoznati svet v nastajanju, ki se pojavlja sebi v proti postajanju. To raziskovanje sveta v nastajanju bo razodelo odsvojitev duha. Izobražen duh se namreč še ne spozna na odsvojitev in nastajajoče vedenje. Zaradi tega tudi hvali vedenje kot tako in abstrakten svet, ki ga odrine od sebe in je neki njegov pojavni svet. Zakaj pojavni svet omogoča zlasti to, da izpelje abstraktno razumskost, ki izgine takoj, ko je bila izrečena. Sicer pa izobražen duh danes kaže, da svet dojema kot skupek neposrednega znanja, ki ga izpelje kot gibanje razuma. Razum namreč v zaznavanju ni nič drugega kot igra abstrakcij.
Abstraktni intelektualizem je neproduktiven, kajti beži pred realnostjo in njeno dejanskostjo, hkrati pa vsiljuje abstraktni možen svet ali abstrakcijo čiste vednosti, s katero prezira gibanje predmetne substance, saj favorizira zgolj čisto vednost kot tako. In to danes izrazito kažejo mediji, ki favorizirajo vednost čistega jaza. Pri tem pa ne vidijo, da realnost in njena dejanskost izginjata iz tega sveta, ker izobraženca zanima samo abstraktni intelektualizem, gibanje predmetne substance pa ne. To odkrije, da mediji niso dejavni svobodno, kajti privlači jih čista vednost jaza.
Abstraktni intelektualizem je nekakšna iznajdba tega časa, ki aktualizira in poveličuje početje čistega jaza. Zaradi tega realnost ni zanimiva in sploh ni privlačna, saj duh išče zgolj razločke sveta. In tako ni čudno, da svet ni nič drugega kot pojavni svet. Lahko bi rekli, realizacija abstraktne učenosti je tisto, kar je neka neposredna vsebina, ki pa ni omejena na realnost in njej pripadajočo dejanskost. Zaradi tega je svet zgolj prikazen, ki ne potrebuje nobene osnove, na kateri bi dosegel svojo določenost. Izobrazba je torej tista, ki ima veljavnost, pa ni nenavadno, če izobraženec doseže svojo izpolnitev skozi obliko vedenja, ki jo lahko poljubno širi. Pri tem naj poudarim, da abstraktni intelektualizem povzdiguje zgolj čisto vednost, kar pove, da ne ceni gibanja realnosti in dejanskosti, ampak zunanjo izpolnitev duha. Tako da tisto, kar je nastajajoči pojavni svet, to je le skupek različnih predstav in možnosti, ki se jih zunanje poveže v neživi svet, ki ne vsebuje nobenega bistva.
Kar potemtakem poklanja abstraktni intelektualizem, to je zgolj gibanje abstraktnega razuma, ki pove, da abstraktni intelektualizem ne pridela nič umnega. Kajti tisti ločen in mrtev svet zdravega razuma, eksistira kot nekakšna prikazen v razločkih, ki ni nobena izpolnitev duha. Čisti jaz je namreč tisti, ki narekuje, v kaj se naj svet sprevrača. Tako da abstraktna inteligentnost, ki ima v abstraktnem razumu nekakšnega pomagača, um enostavno prezira. To razodeva, da svet abstraktnega intelektualizma ni resničen, saj ne ustvari nič umnega, nič svobodnega, ampak le gibanje razuma.