Duh določenost in postajanje sveta prezira, kajti zanima ga samo tisto, kar najde v sebi in je potencialen svet. Tega hvali, ker je to nedoločen svet. Dejaven je s smotrom, da izrazi moč jaza nad ne-jazom in čisto vednost. To so predstave možnega sveta, s katerimi zunanje povzdigne svojo domišljijo in čisto vednost kot tako. Kajti le tako odpravi sebe kot zanesenjaka, ki obožuje nedoločen pojavni svet ali tisto, kar gre čez in je čisti idealizem, s katerim si sebe zagotovi.
Danes je bistveno, da čisti jaz pridela obliko možnega sveta. Igrati igro čistega jaza, pomeni odigrati igro sanjača v interesu nečesa, kar ne obstaja kot določen svet. Tako čisti jaz hvali sebe kot idealist, ki obožuje možen svet. To je namreč tista razkošna drža čistega jaza, ko se zavzema za kak nedoločen, a globoki svet, ki ga največkrat sprevrne v neki drugi nedoločen svet, ki sproti izgine. Zakaj ta čas zahteva od čistega jaza, da udejanji igro navdušenega zanesenjaka, s katero pridela podobe in primere nedoločnega sveta, ki od nekdaj vznemirjajo romantične sanjače.
Da je čisti jaz danes dejaven kot revolucionar, gre hvala izdanim knjigam, ki baje osrečujejo dušo, če človek verjame v moč domišljije. Zakaj knjige podarjajo tudi resničen svet, če je človek prepričan, da realnost in njena dejanskost nista nič drugega kot igra abstrakcij. Kajti igra praznih besed in nesmislov lahko prebudi domišljijo duha, ki je danes navzoča in hvaljena povsod tam, kjer svet ni posredovan in ustvarjen. Potencialen svet in praznoverje v abstrakcije ter nejasna čista misel so garancije, da pojavni svet in tisto abstraktno ne dejansko ne bo izumrlo. Kajti užitek čistega jaza, ki ga privlači samo svet brez realnosti in lepa fantazija ter tisto, kar gre čez, je v tem, da odigra neki svet in da sebe zre zunaj sebe.
Menda je dobro vedeti, da gre v sodobnem času zlasti za to, da se izreče čisti jaz, ki je sposoben komunicirati z nedoločenim svetom in izpeljati igro jaza z jazom. V tej igri ne gre za nobeno realnost, ampak samo za gibanje domišljije, s katero čisti jaz pridela nekakšen predstavni svet, ki ga najde v sebi in iz njega naredi neki drugi pojavni svet. Ta ne vsebuje nobenega bistva, kajti koristi le temu, da se gibanje čistega jaza pokaže kot početje zavesti, ki idealizira potencialen svet. Zakaj edino možen svet je tisti, ki povzdigne čisti jaz in njegove misli v določno predstavo, s katero izpolni svoje spominjanje in tisto, kar je zapisal duh nekdanjosti. In tako vedno izpelje sebe kot srečno zavest, ki je premagala svet onstran ali tisto, kar je obča sebe vednost v nasprotju.
Biti dejaven kot čisti jaz, pomeni uveljavljati gotovosti samega sebe. In to demonstrira zavest čistega jaza, ki povzdiguje domiselnost in nedoločen svet, ki nima nobene meje. Čisti jaz se napravlja, kot da sodoben čas opazuje in zaznava samo njega, pa zato ni čudno, da igra igro komedijanta, ki ga predmetni svet ne mika, ga pa zanimajo okoliščine in svet onstran. In ravno to je svet, ki danes pridobiva na veljavi, ker je nedoločen in povzdiguje domišljijo privrženca idealizma.
Čisti jaz danes uživa sebe kot sanjača, ki je premagal mnoge svetove. Zakaj on verjame v moč pojavnega sveta in izdane knjige, ki pojavni svet še posebej slavijo. To sicer ni stvaren svet, ki bi bil na sebi določen in bi prehajal v drugo samega sebe, je pa vseeno resničen. Zakaj to je svet jasnovidca, ki je prebral veliko sveta in zato ve, kaj je resničen svet. Skratka, idealist dojema pretekli svet kot najbolj resničen. Zato sedanjega časa ne jemlje zares in sploh ne kot določen svet, ampak kot svet, ki sproti izgine v kak drugi svet. Čisti jaz se pogosto navdušuje nad svetom, ki nima obstoja in ga je mogoče idealizirati in tudi dognati kot svet, ki bo v nekem drugem svetu cenjen.
Potemtakem je čisti jaz nekakšen revolucionar tega časa, saj uveljavlja misli minulega časa in hkrati idealizira moč jaza. Zakaj tisto neposredno, ki je nespremenljivo, ima velike možnosti da preživi, če preide v svet mišljenih predstav, ki utrjujejo domišljijo čistega jaza. Ta namreč utemeljuje samega sebe tako, da odmeče svoje misli kot potencialen svet. Hočem reči, čisti jaz sebe in druge vznemirja z brezmejnim svetom, ki nima obstoja in povzdiguje domišljijo zanesenjaka.