To, da izobražen duh izreče nekaj misli, to ni predmetni svet. Z izrekanjem mnenja izrazi le svojo razpoloženje, kar pa še ni dejanski svet, ampak enostranska abstrakcija. Duh predmetne substance ne posreduje in sveta ne dojema iz postajanja. Površno nastavljen do predmeta, predmetnega bistva ne izdeluje. Zaradi tega hvali osebno mnenje ali tisto čisto moje, s katerim uveljavlja zlasti čisti jaz. Pridobljena enostranska abstrakcija namreč ni nič drugega kot čista gotovost samega sebe. Hočem reči, povzdigovanje osebnega mnenja hvali abstraktno občost, ki pa ni dejanska. Zakaj izrečeno mnenje še ni posredovanje predmetne substance in njeno postajanje. Na splošno, duh ne izpelje postajanja predmetnega sveta, ki drži v sebi bistvo. Enostranska abstrakcija ni plodno početje duha. Sicer pa je danes povsod hvaljeno tisto enostavno, ki poveličuje čisti jaz in subjektivno nastrojenost. To je negativna dejavnost kot navajeno obnašanje vedenja.
Če bi izobražen duh snoval predmetni svet na način postajanja, potem bi njegov svet bil v osnovi vzpostavljen; tega pa ne izraža, ker predmetnega sveta ne izdeluje. Enostranska abstrakcija je izraženo mnenje, ki pa ni dejanski predmetni svet, ki bi bil določen v postajanju. O dejanskem svetu izobražen duh ne beseduje, ker ga zanima samo svet čistega jaza ali pojavni svet, kar je neki predstavljeni subjekt in tisto, kar gre čez. Zaradi tega je povzdigovanje mnenja napihnjen zanos in tako le naglaševanje nečesa, kar ni stvaren svet, ampak enostranska abstrakcija.
Posameznik daje prednost čistemu jazu in razumu, ki ga pojasnjuje. To je naključno početje zavesti, ki oblikuje čutno samodrštvo. Tako da tisto, kar je izražena lastna abstraktna moč, to so čiste misli. Dejanskost posameznika eksistira kot negativno obče sebstvo. Čisti jaz ima veljavnost samostojne zavesti, kar stremi reči, da oseba uveljavlja lastno prepričanje. To je samostojnost samodržca, ki si daje zavest z odmetavanjem misli. In to tako, da je posebna volja in tisto obče šibko oblikovano kot raztresena občost. Posebnost na široko hvali čisti jaz, ki ga odlično demonstrira politik, kadar odmetava svoje prepričanje, s katerim si odsvoji osebnost.
Duh tega časa o predmetnem svetu ne govori, kajti daje prednost predstavam, prav tako čistemu jazu, kar je gnanje zavesti in povzdigovanje osebnega mnenja, s katerim naglasi svoj prav. To so enostranske abstrakcije ali čisti moj, ki je blažen, ker povzdiguje osebno samostojnost. Ta pa ne poklanja nobenega bistva, ker je to svet, ki ga iztakne v sebi. To namreč, da hvali osebno mnenje in svoje prepričanje, to je dejavnost, s katero pridela raztrgani svet v obliki abstraktno občega. Danes je pomembno oblikovati mnenje, kajti posredovanje predmetne substance povzroča zaplete. In to najbrž zaradi tega, ker se od nekdaj realnost in njena dejanskost ne spoštuje, se pa spoštuje dejavnost čistega jaza. Na primer, politik odseva, da posredovanja in določenost sveta ne upošteva, potemtakem realnosti in njej pripadajoče dejanskosti ne uveljavlja. In to tudi demonstrira, saj je dejaven površno in z interesom zlasti tedaj, ko predstavlja kak izmišljen svet. Politik verjame svojim očem in prepričanju, da je mogoče dejanski svet najti kar v sebi. Zato ni posebno, da je čisti jaz hvaljen med politiki, kajti njegova aktivnost pridela veliko vneme. To stremi reči, da politik svobode ne dojema iz postajanja predmetne substance, ampak tako, kot to kaže in izraža čisti jaz.
Kaj je danes pomembno? To, da čisti jaz uveljavi kako prepričanost. To je sila, ki razvije kako nasprotujočo mnenje. Zakaj danes je pomembno uveljaviti moč čistega jaza in svet je takoj obarvan z resničnostjo. In to enostransko abstrakcijo se na veliko upošteva tedaj, ko jo izreče politik. Povejmo, danes je hvaljeno osebno mnenje, ker ga uveljavlja čisti jaz. Še več, povzdiguje se enostransko abstrakcijo čistega jaza, ki ne ceni stvarnega sveta. Zato se iznajdljivost duha spozna kot dejanskost, če jo izreče čisti jaz. Hočem reči, uveljavljanje hipotez in osebnega mnenja ima danes veljavo, kajti stvarni svet ni spoštovan, zato dobiva veljavnost čisti jaz in nično odpravljeno razpoloženje.