Če si kdo predstavlja sebe kot bodočega filozofa, potem je nujno, da začne misliti s svojimi možgani in brati Heglovo filozofijo, tj. Sistem vede. Brez poznavanja Sistema vede nima niti najmanjše možnosti da dojame predmet filozofije. Zakaj s poznavanjem različnih filozofskih vsebin ni mogoče dojeti predmeta filozofije, ki je osnova za razumevanje filozofije. To namreč, kar se danes ponuja kot prazno razumsko filozofijo, to ni predmet filozofije, ampak abstraktne vsebine, iz katerih ni mogoče spoznati predmeta filozofije, ker to preprosto niso vsebine, ki bi bile posredovane s seboj in bi dosegle svoje postajanje.
Duh bi se naj zavedal, da svoje izpolnitve ne more jemati nedosledno, ampak tako, da sebe izpolni na način odsvojitve in postajanja predmetne substance, skozi katero doseže substanca svojo razdvojitev v proti postajanju. Zakaj to je postajanje, v katerem tisto prvo kot nekaj končnega, doseže svojo neskončnost ali dejanskost. Kajti končno je nujno spoznati kot neskončno, saj končnost na način proti postajanja doseže svojo dejanskost. To je namreč element vedenja, v katerem substanca doseže drugo same sebe. Toliko le, da spomnim, da je cilj duha tam, kjer dojem ustreza predmetu in predmet dojemu. To je razmerje pojma, ki je skozi sebe samega realno. Kar je določitev predmeta kot enotnost pojma z realnostjo.
Filozofija je danes zbir abstraktnih vsebin, v katerih je mogoče najti svet, ki se ga misli kot zunanjo snov. Zato je določanje predmeta filozofije neproduktivna dejavnost duha. Duh se je zadovoljil s tem, da sebe tolaži z abstraktnim in možnim svetom, ki nastopa v imenu predmeta filozofije. In tako filozofija ni nič drugega kot abstraktna filozofija, saj pojma ne doseže v postajanju, ker duh išče resničnost v zunanjem svetu. Potemtakem predmet filozofije še dolgo ne bo zaživel v svoji osnovi, saj duh nima volje za to, da spozna čisti dojem filozofije v njenem proti postajanju.
Filozofijo je nujno dojemati iz temelja, ki mora biti postavljen in določen, da bi se vedelo, kaj vsebuje temelj predmeta filozofije in kako je v odnosu s seboj skozi postavljeno osnovo. Brez temelja filozofija ni določena kot predmet in je zgolj abstraktna filozofija, ki ni omejena na svoj predmet. Zaradi tega je nujno pojem predmeta filozofije posredovati in ga v osnovi zajeti kot predmetno substanco, ki je v proti postajanju tisto drugo nje same.
Naivno razmišlja filozof, ki se s predmetom filozofije ne ukvarja, češ, filozofija ni nič drugega kot abstraktno vedenje, ki baje zagotavlja, da je mogoče filozofijo dojeti zunaj njenega predmeta. A to je le govorica filozofa, ki dojema filozofijo kot neko razsežnost abstraktnega vedenja, s katerim je mogoče vznemirjati mladega duha.
Abstraktum je zlo, tako je nekje zapisal filozof Hegel. To hoče reči, da je tisto, kar nastane z abstrakcijo, pojavni svet, ki je le čista oblika, ki pa ni sebi enakost. Zato je dobro, da se filozofijo začne spoznavati iz nastajajočega vedenja, ki ga v Fenomenologiji duha razodeva filozof Hegel. To stremi reči, da razviti pojem predmeta filozofije ni zgolj neko zunanje združevanje različnih vsebin, temveč je postajanje predmetne substance. To je edin način, da se predmet filozofije določi in spozna v njegovi osnovi. Te volje pa ni, zato se danes filozofijo spoznava kot abstraktno filozofijo. V abstraktni filozofiji pa lahko duh najde vse, kar je kdo napisal. Zato bodočemu filozofu sporočam: na tebi je, da začneš spoznavati filozofijo iz Sistema vede. Kajti kar ni Heglov Sistem vede, to je samo abstraktna filozofija.