Izobražen duh ne zaznava, da je reprezentant abstraktnega vedenja in sveta, ki ga prosto oblikuje. Dejaven ni s principom postajanja, s tem pa ne v interesu stvarnega sveta, ki bi ga naj sam ustvaril. Namesto da sprejme izziv sodobnega časa, uživa čisto sebe vednost, s katero pove, da stvar zgolj zatrjuje. Najbrž verjame, da je abstraktno vedenje krepkost, s katero je mogoče ohranjati svojo pozicijo, ki jo ima v družbi. Z abstraktnim vedenjem sebe izpolni, ko je dejaven kot čisti jaz, ki pridela le splošno stvari. Zakaj njegov predmet je jaz, zato ga ne očara sodoben čas, ki ga na primer demonstrira sodobna umetnost s sodobnimi deli, ki izžarevajo abstrakcijo v njeni izpolnitvi. Izobraženega duha privlači samo spremljanje novih oblik abstraktnega vedenja, ki pa ne nastajajo na način proti postajanja substance, ampak kot prosto oblikovana abstraktna neposrednost.
Izobražen duh ne poskuša ustvariti sveta. Raje uživa čisto sebe vednost in znanje. Za svojo dejavnost dobiva tudi priznanja, kajti posredovanje abstraktnega vedenja in početje refleksijskega razuma, s katerim utrjuje moč izobrazbe, je njegova svoboda. Baje ga abstraktno vedenje navdušuje, kajti sebe lahko izpolni tudi tako, da izpelje kako podobo, s katero premaga samega sebe in tisto, kar je neki določen svet, ki ne izhaja iz nobene postavljene osnove ali temelja. O tem govori sodobni čas, tj. oblike abstraktnega vedenja, ki jih podarja s smotrom, da utrdi svojo nadarjenost ali tisto, kar je fiksirana abstraktna vsebina, ki je predstava zavesti ali čista gotovost njega samega.
Ni dovolj, da duh izpelje govorna dejanja, s katerimi izreče svoj jaz. Zakaj govorna dejanja in ono spretno izražanje še ne izpolni gibanja substance in njenega postajanja. Abstraktno vedenje podarja le neko izpolnitev zunaj sebe, resnica duha pa ni nič drugega kot vedenje samo. Z njim si zagotovi neko neposrednost, ki pa ni prešla v svoje nasprotje. Tako da neposrednost, ki mu nastane, je le nekaj takšnega, kar je izpeljal. To je bivanje sebstva kot takega, ki je stopilo v eksistenco. Zato tudi ni nenavadno, da sodobna umetnost danes raziskuje abstrakcijo in tisto, kar je njena notranja določenost. Poglejte si sodobno umetniška dela in videli boste, kako abstrakcija sama sebe postavlja in določa v sebi.
Razumnik podarja danes svet, ki pa ga ne posreduje iz njegove določenosti. Zakaj tam, kjer bi naj svoje vedenje posredoval in ga postavil kot predmet, podarja obliko abstraktnega vedenja, tj. enostavno gotovost samega sebe, ki je nima smisla posredovati, ker je to njegov absolutni svet. Razumnik verjame, da svet ni nič drugega kot abstraktno vedenje. Najbrž je prepričan, da objektivno gibanje substance ni nujno upoštevati, kajti abstraktno vedenje zadošča za to, da izdela primerno predstavo njegove stvari, ki jo izrazi kot vedenje. Zakaj bi potem svet določil v postajanju, saj z abstraktnim vedenjem izdela predstavo stvari. Pomembno je, da stvar eksistira. Zato ga ne privlači nastajajoče vedenje in pojavni svet duha, ampak samo abstraktno vedenje.
Kakor že je razumnik dejaven v sedanjem času, povsod povzdiguje abstraktno vedenje, s katerim njegova stvar stopi v eksistenco. Na ta način sicer ne izrazi bistva stvari, ga pa menda omeni. O tem govorijo primeri pojavljajočega se abstraktnega vedenja, ki ne malokrat postane svet zunanje povezanih kategorij. Dejstvo je, da s predstavitvijo abstraktnega vedenja ni mogoče pridelati stvarnega sveta, kajti substanca ne doseže postajanja. O tem danes govorita čisti jaz in razum, ki izdelujeta možne svetove, ki so sestavljeni iz raznolikih svetov. To nekako odkrije, da abstraktno vedenje ne zagotavlja, da je svet, ki ga čisti jaz izpelje, na sebi dejanski. Namreč duh, ki danes izpeljuje svetove, ki ne izvirajo iz nobene osnove in so oblike abstraktnega vedenja, verjame v moč abstraktnega vedenja in asociacije. Kar pa seveda ni dovolj za to, da predmetna substanca doseže svojo določenost v razdvojitvi, s katero je njeno postajanje določeno kot vsa realnost.
Če torej duh hoče izboljšati svojo dejavnost, potem je nujno, da začne spoštovati sodobni čas. Le tako se bo pridružil sodobni umetnosti, ki že raziskuje abstrakcijo v njeni izpolnitvi.