V tem sestavku bom poskušal predstaviti dejavnega duha, ki odnosa do predmeta ne ceni in povzdiguje abstraktno znanje kot predstavljeni subjekt. Ta duh še ni dojel, kaj se pravi vzpostaviti predmetni svet. Najbrž hvali subjektivnost s smotrom, da povzdigne svet jaza, ki ga zunanje poveže s kakšnim drugim svetom. Takšna dejavnost odseva, da povzdiguje abstraktni svet, ki ne doseže svoje določenosti v osnovi ali temelju. Odnosa substance v temelju ne vzpostavi, zato je vsebina prosto odpravljena in sploh ni omejena na dejanskost. Ta duh je torej dejaven pomanjkljivo, saj substanca proti postajanja ne doseže. Tisti predstavljeni subjekt je le kategorija, ki jo največkrat poveže z drugo kategorijo, saj tako pridobi širjavo sveta, a njegovo bistvo se v njem razgubi.
Zanimivo je, da duh posredovanja predmetne substance nikjer ne omenja. Menda je prepričan, da lahko z igro abstrakcij pridela primeren svet tistega, kar oblikuje. Pazite, če bi bil dejaven kot duh, bi svoje vedenje posredoval in ga vzpostavil kot predmet. Sicer pa posredovanje predmetne substance spregleduje tudi filozof, ki bi naj bil zgled tega, kako je dejaven duh. Kajti tisto, kar je neki njegov predmetni svet, to je abstraktno znanje, ki danes običajno nastopa v imenu predmeta. Taka dejavnost seveda ni produktivna, kajti dejaven ni v korist gibanja predmetne substance in njene določenosti; določenosti se vsepovsod izogiba. Dejaven je prosto in sploh ne v korist gibanja in postajanja substance, ampak vedno s smotrom, da predstavi abstraktno znanje. Najbrž stremi za tem, da naredi dobro predstavo o sebi. Izdelovanje abstraktnih predstav je njegova specialnost, prav tako skoki v svet onstran, kjer se izgubi v čistih svetovih ali v prostranstvu abstraktnih kategorij.
Ker predmetne substance ne posreduje, duh ni dejaven v načinu proti postajanja, v katerem predmet v osnovi doseže drugo. To kaže, da je njegov svet zgolj predstavljeni subjekt. To pa ni osnovna določenost substance v njeni razdvojitvi, ki pove, na kakšen način je duh dejaven. Način njegove odsvojitve pokaže, ali je predmetna substanca dosegla svojo dejanskost. Ko substanca ni razvita v osnovi kot pojem, potem je jasno, da ni dosegla določenosti v nasprotju, ki nosi v sebi bistvo substance. Namreč, bistvo mora zaživeti kot svet, kajti svet je tisti, ki pove, da je substanca skozi gibanje dosegla svojo sebi enakost.
Duh je v tem našem času dejaven s smotrom, da povzdigne abstraktno znanje in tisto, kar je svet čez. Zakaj abstraktno znanje je gotovost, ki odkrije, da izdeluje svet, ki je danes hvaljen povsod, ker ni omejen na dejanskost predmeta. No, tisto, kar duha prav tako določa, je svet onstran, ki je posebno slavljen, kajti možen ali potencialen svet se hvali in občuduje. Zato tudi duh operira z možnimi svetovi in refleksijo razuma, ki utrdi njegov svet. Pri tem naj naglasim, da velikokrat operira tudi s števili in praktičnimi primeri, ki odkrivajo, da si krajša poti z neizpolnjeno abstrakcijo. Hočem reči, abstraktni svetovi so njegov dejanski svet, pa je jasno, da gibanje predmetne substance za njega ni zanimivo. Nima smisla hvaliti izobraženega duha in njegove abstraktne svetove, kajti v njih ni najti nobenega bistva in prehajanja realnosti v njeno dejanskost. Na žalost, danes je duh dejaven zunaj gibanja in postajanja predmetne substance in zato razmerja stvarnega sveta ne doseže.
Duh ne izžareva nič takega, kar bi bilo vredno pohvaliti. Drži se abstraktnega znanja in dejavnosti abstraktnega razuma. Pri tem je zaznati tudi to, da logične sovisnosti ne upošteva, da pa upošteva vse tisto, kar je neko abstraktno znanje in svet onstran. Skratka, duh danes ne proizvaja resničnega sveta, kar bi bil stvaren predmetni svet, ki je dosegel postajane, ker je v svoji osnovi bil določen. Rečeno dosledno, duh ni dejaven kot duh, ampak kot nekdo, ki z opisovanjem in predstavljanjem abstraktnega znanja oblikuje pojavni svet. Lahko bi rekli, dejaven je kot kak literat, ki sestavlja mnogovrstne svetove. Te zunanje poveže v neko abstraktno celoto. Mimogrede, sicer pa ni deležen presojanja in kritike, saj je njegov svet kot predstavljeno abstraktno znanje povsod slavljen.