Po tistem, kar sem slišal na svoja ušesa iz govorice slavnega filozofa, moram reči, da se filozof ni predstavil kot mislec predmetnega sveta, ampak kot filozof, ki posreduje svoje sebstvo kot neko nebistveno sebstvo. In takšnih filozofov je danes kar nekaj, saj večina njih razlaga sebstvo in čisto sebevednost, s katero idealizirajo svojo subjektivno držo. Hočem reči, ko filozof položi za podlago subjekt, je svet nebistveno sebstvo, ki doseže izpolnitev v kakem nasprotju ali čisti vednosti, s katero pridela le neko bit za drugo.
No, ne glede na moje dojemanje filozofije in duha, menim, da sem zmožen kaj povedati o razmišljanju slavnega filozofa. Vse seveda s ciljem, da se izrazim o intervjuju, v katerem bi naj slaven filozof razodeval predmetni svet. A tega slavni filozof zagotovo ni, saj je sam sebe prehiteval tako, da je povzdigoval gibanje čistega jaza in njegove odsvojitve.
Da se danes povzdiguje filozofa, ne pa duh in gibanje predmetne substance, gre zahvala izobražencu, ki ne dojema časa in odsvojitve duha; ta se v tem času pojavlja v sodobno umetniških delih. V njih duh prikazuje, kako si samega sebe odsvoji in se kot svet pojavlja sebi. Kajti ravno pojavljanje duha v abstraktni podobi izražajo sodobna umetniška dela. Duh bi naj namreč zaznaval gibanje substance in tako tudi resničnost, da svet ni zgolj zunanji svet, temveč tudi notranji. Kar med drugim izpoveduje, da bi naj filozof začel zaznavati gibanje duha v njegovi odsvojitvi.
Tisto, kar je podarjal v intervjuju, ni bilo nič takega, da bi lahko rekel, filozof je razmišljal temeljito in produktivno. Namreč filozof je bil neulovljiv, saj ni izhajal iz nobene osnove, ničesar ni razvijal kot duh, ampak je izvajal gibanja čistega jaza. Hočem reči, njegov svet je sproti izginjal in se pojavljal kot neki drugi svet sebstva, in to menda zaradi tega, ker se je ves čas intervjuja sprehajal v nebesih in izvajal nebeške aktivnosti. Glede na nebeška gibanja, je realnost in njeno dejanskost pustil za seboj, pa čeprav je dajal videz, da se bo spustil na zemljo in spregovoril o realnosti in dejanskosti tega časa, ki danes vznemirja duha. A te ozemljitve nisem dočakal, saj se je filozof preganjal s čistimi mislimi in tistim, kar je čisti jaz na hitro izrazil, da se je svet takoj sprevrnil v neko nasprotje ali v drugi pojavni svet sebstva.
Nenavadno je, da slaven filozof v intervjuju ni bil dejaven kot duh, ki sebe utemeljuje skozi predmetni svet. Namesto tega je povzdigoval čisti jaz in pojasnjeval svoje sebstvo, ob tem pa hvalil neizpolnjeno abstrakcijo in odmetaval predstave možnega sveta, ki niso dosegle notranjega gibanja. Potemtakem je bil slaven filozof dejaven nenavadno, saj je zunanje povezoval neke mrtve in najdene eksistence. Pričakovati je bilo, da bo slaven filozof razmišljal predmetno in kaj povedal o filozofiji ali o tem, kaj danes raziskujejo filozofi. Ob tem pa je neobičajno tudi to, da je filozofa intervjuvala oseba, ki filozofije najbrž ne dojema in je zaradi tega oblikovala vprašanja, ki niso vznemirila filozofa. Namreč, če filozofu ne postaviš pravih vprašanj, potem pač filozof povzdiguje čisti jaz in kak interes. In potem poslušalec ne doživlja filozofa kot misleca, ki misli predmetni svet.
Naj končam, narobe je, če filozof duha in gibanja predmetnega sveta ne uresničuje. Mnenja sem, da slavni filozof v intervjuju ni bil dejaven v interesu predmetnega sveta, ampak v interesu pojavnega sveta. Se pravi, kot duh in slaven filozof, ni razodeval in udejanjal dejanskega sveta, ampak abstraktni svet sebstva, ki ga je demonstriral čisti jaz.