Ko sem leta 2009 vzpostavil na internetu Epitomeart.si, nisem pomislil, da bojo vsebine ganile bralke in bralce. In so, zakaj duh je pojem, ki ni razumljiv, saj ga abstraktna filozofija ne spoštuje dovolj. Duh je namreč to, da ima samega sebe za predmet, zato je nujno pojem duha dojeli iz postajanja in tako iz nastajajočega vedenja. Obiskovalci in bralci sestavkov odsevajo, da je pojavni svet duha zanimiv, saj z obiskom in branjem sestavkov to dokazujejo. Obstaja upanje, da bo duh časa spoznal, da je nujno vzpostaviti predmet filozofije, ki bo duha in njegovo odsvojitev primerno predstavil. Če se to ne bo zgodilo, bo filozofija še bolj nezanimiva, duh pa se ne bo pojavljal v sodobnem času kot tisti, ki je sposoben sebe dojeti. Čez pojavne oblike bi naj spoznaval, kako si sebe odsvoji z gibanjem in postajanjem substance; še posebej bi naj odsvojitev zanimala mladega duha. Spoznavanje odsvojitve je nujnost, kajti o tem govori duh sedanjega časa, ki še ne spoznava samega sebe in svoje odsvojitve. Hočem reči, nujno je spoznavati duha v odsvojitvi, kajti pojavlja se kot tisti, ki ne dojema samega sebe in sveta. Sicer pa o odsvojitvi duha ne govori abstraktna filozofija, ki še vedno povzdiguje filozofske vsebine, ki so brez bistva. Mnenja sem, da je brezpogojno spoznavati duha v odsvojitvi, kajti abstraktna filozofija pripoveduje, da filozofija ni dojeta kot predmet, ki vsebuje tudi bistvo, ki je tisto drugo kot vzpostavljeni svet. To je razlog, zakaj bi naj duh začel spoznavati samega sebe in odsvojitev, in zakaj bi naj začel spoznavati podobo dojema v temeljni določitvi. Tako bo postopoma spoznaval sebe, kajti duh »je vedenje samega sebe v svoji odsvojitvi«.
Nekdo je rekel, filozofija je mrtva. Vse kaže, da se filozofija pojavlja kot idealizem, ki predstavlja izgotovljen svet. Zakaj duh se pojavlja kot abstraktna čista vednost ali kot abstrakcija od narave človeka, ki pa ni živ individuum, ki sebe posreduje in je vedenje umnega predmeta. Samo na ta način je posredovalec samega sebe in tako svoboden duh, ki ustvari svoj svet; zakaj on je gibanje in vedenje samega sebe v svoji odsvojitvi. Duh ve sebe kot popolno notrino ali kot razdvojeno substanco, ki je stopila sebi nasproti in je v nasprotju drugo same sebe ali svoja sebi enakost. To pa ni idealizem, temveč posredovanje in postajanje realnosti, ki doseže svojo dejanskost v proti postajanju, kar je določenost realnosti v njeni osnovi.
Naj naglasim, mi sveta ne vzpostavimo v osnovni določenosti, ker ga ne dojemamo iz proti postajanja. Duh namreč ne kaže, da sebe dojema iz temelja, tj. je iz elementa vedenja. Duh časa se obnaša, kot da ne obstaja višji svet od tistega, kar njegov razum prikazuje. Najbrž je prepričan, da o svetu ni koristno besedovati, ker abstraktno znanje obvlada svetove. Pri tem pa ne uvidi, da filozofija ni določena kot predmet in da zaradi tega svet ni dojemljiv mlademu duhu. Zato menim, da je koristno brati Fenomenologijo duha, da bi duh sebe spoznaval iz postavljene osnove ali tako, kot se sebi pojavlja. Način proti postajanja je tisti, ki bi ga naj vsak duh dojel. Zakaj duh se ne pojavlja samo v oblikah abstraktnega znanja, temveč kot gibanje in postajanje substance, v katerem je zaobjeto bistvo kot svet v občih momentih. To je namreč svet v svoji določenosti, ki ga je nujno vzpostaviti, da bi bil duh dojemljiv v njegovi odsvojitvi ali v elementu vedenja. Zakaj »bivanje duha je to, da ima samega sebe za predmet«. To pa je vedenje v svojem nastajanju ali v elementu vedenja, ki je samo bistvo Fenomenologije duha. Razen tega naš čas vsebuje nujnost, da duh začne spoznavati sebe in svojo odsvojitev. Naloga duha je torej v tem, da spoznava sebe iz posredovanja in svoje odsvojitve. To je namreč nastajajoče vedenje, v katerem si duh sebe odsvoji v načinu proti postajanja.
Internetni časopis Epitomeart.si obstaja, ker mi je Heglova filozofija razodela svet duha, ki ga duh vzpostavi s ciljem, da bi sebe dojel iz gibanja in postajanja substance. Zato poskušam predstaviti moje dojemanje določenih pojmov Fenomenologije duha. Pri tem najbrž nisem dovolj natančen, kajti vsebina sistema vede je zrenje notrine v notrino, ki je popolna notrina ali istoimensko. To je element vedenja, kajti na ta način je čisto vedenje prek nasprotja postavljeno kot zavest.