To je natančno vzeto sebi odtujeni duh, ki uveljavi svojo nadarjenost tako, da čisti jaz uresniči lasten subjektivizem in svet onstran, ki ga izžareva, kadar prakticira megleni razum, ki z igro abstrakcij izpelje bivanje, jaz sem jaz, s katerim vzpostavi empirično stanje zavesti. Namreč danes gre čistemu jazu samo za to, da izpolni čisti moj zavesti in da iz tistega, kar je nekaj neposredno enostavnega, naredi nekakšen podvojeni svet, ki ga zunanje združi, da pokaže, česa je zmožen, ko si sebe odtuji in v svojem nasprotju ali drugi odtujitvi zgradi svet čiste zavesti. Z drugo odtujitvijo izpove, da je stopil v kraljestvo čistega jaza, to pa zaživi, ko izpelje dva odtujena svetova, ki dokončata odtujitev osebnosti. Zakaj tisto drugo njega samega je postavljeno nasprotje prvi odtujitvi, kar je svet dejanskih misli ali druga odtujitev osebe, s katero odpravi svoje veljavno sebstvo.
Pozor, danes je pomembno, da je čisti jaz dejaven kot izobražen duh, ki za osnovo postavi svoje znanje, katerega zameji na dva odtujena svetova. Neposredna gotovost čistega jaza je postavljena prva odtujitev, iz katere izpelje drugo odtujitev. Iz prvega odtujenega sveta naredi neki drugi odtujeni svet, s katerim dovrši svojo odtujitev. Čisti jaz torej doseže abstrakcijo prve odtujitve, ki pa seveda ni drugo predmetne substance, ampak samo druga oblika prve odtujitve. Na ta način ne posreduje ničesar, ampak sebe nadaljuje skozi dvojno odtujitev, ki ni nič drugega kot prazno razkazovanje subjektivne naravnanosti ali zrenje čistega jaza zunaj sebe.
Duh z odtujitvijo dokonča odsvojitev moči na ta način, da realizira tisto njegovo; kajti to je sebstvo primerno občemu. Njegova substanca je naravna bit, prvo odtujeno postane drugo sebstvo, ki je le abstrakcija. Gibanje čistega jaza je nastajanje nasprotujočega sveta, s katerim izpelje prvo in drugo odtujitev, ki je odpravljeno čisto sebstvo. A v bistvu so to abstrakcije, s katerimi odpravi naravno sebstvo. Potemtakem je sebi odtujeni duh čisto sebstvo, kajti tisto neposredno je brez substance, izražena je le lastna moč ali negativno njega. In tako je pozitivni predmet jaz sam, njegova čista zavest je sebe gotovi duh, ki ima svojo dejanskost v dveh odtujenih svetovih. Duh se omika v to, kar je sebstvo kot odpravljeno.
Čisti jaz razpršen v dve odtujitvi vzpostavi kraljestvo čistega jaza. Zakaj kraljestvo je skupnost dveh odtujenih svetov, ki en drugega zunanje dopolnjujeta, kajti to je igra čistega jaza, ki se v drugi odtujitvi pojavi kot razsežno kraljestvo posamezne osebe. Pozor, kraljestvo čistega jaza nastaja in danes dobiva veljavo, ker je z njim vzpostavljeno tisto njegovo kot izražena moč jaza, s katero doseže svojo izpolnitev v bivanju njegove izvorne narave, kar je nekaj abstraktno enostavnega.
Čisti jaz je torej gibalo, ki izpelje gibanje zavesti skozi dva odtujena svetova. Z gibanjem aktivira izobrazbo in tako sebstvo, ki dobi veljavo, kajti sebstvo mora postati neko drugo. To je tisto obče zaobjemajoče sebstvo, s katerim je dokončana njegova odtujitev, ki vzpostavi kraljestvo. Ono je koristno, kajti to je tisto njegovo, katerega drugo je obče sebstvo. Dvojni svet čistega jaza vzpostavi početje zavesti, kajti prvi je svet dejanskosti ali prva odtujitev, drugi pa postavljen nasproti prvi odtujitvi. To je gibanje, s katerim si odsvoji osebnost kot tole čisto sebstvo.
Čisti jaz igra svojo igro tako, da najprej postavi pred sebe abstraktni moj, ki ga obogati tako, da v drugem svetu doživi svojo izpolnitev. Zakaj smoter čistega jaza je, da svojo omikanost dvigne na nivo sveta, ki vzpostavi dejanskost čistega jaza. Na ta način je sebstvo dejansko kot odpravljeno, s tem pa razgrnjeno kot podvojeni svet. Potemtakem je kraljestvo čistega jaza prav tisto, kar je sebstvo zavesti kot bivanje dveh svetov. In ravno to enostavno gibanje čistega jaza danes navdušuje izobraženega duha, ki se naskrivaj zaveda, da njegova odtujitev ni izražena v načinu logične sovisnosti, ampak samo kot nadarjenost, s katero realizira dva odtujena svetova.
Svet čistega jaza je obilno hvaljen, ne glede na to, da gre samo za odtujeni svet. Zakaj čisti jaz izžareva skozi odtujitev odpravljeno čisto sebstvo, ki je danes cenjeno tako kot igra abstrakcij.