Najbrž ste zaznali, da gospodje Heglov Sistem vede, o katerem danes filozofi bolj malo besedujejo, ne jemljejo resno. Zato je treba o Sistemu vede vsak dan govoriti. Imamo namreč čuvarje, ki branijo staro dojemanje filozofije in dobro počutje ob njej. Zaradi pasivne drže filozofija životari in je na sebi početje abstraktnega razuma, ki spreminja in nadgrajuje filozofijo poljubno. In ravno to je tisto početje, ki filozofiji ne dovoli zadihati sodobnega časa in vzpostaviti njen predmet v temelju. Namreč, če se ne bo vzpostavilo predmeta filozofije, bo filozofija na sebi zgodba opazujočega uma, ki uživa sebe in išče lastno neskončnost.
Filozofija še dolgo ne bo določena na sebi, če duh ne bo spremenil odnosa do njenega bistva. Zakaj določitev predmetne osnove ali njenega temelja zaobjame bistvo predmeta filozofije, s katerim je ustvarjen pogoj za to, da bo predmet filozofije dojet skozi postajanje in čisti dojem. Predvsem pa je primerno naglasiti, da filozofija ne sme biti določena zunanje in po pameti božji tistih, ki filozofije ne doumejo kot predmet. Zakaj za njih različne filozofske vsebine, ki se jih poljubno pojasnjuje, nimajo nobene meje in jih je mogoče prosto širiti.
»Filozofija je sistem razvitja ideje«, je zapisal Hegel. Se pravi, filozofija ni zgolj abstraktna filozofija, ampak gibanje predmetne substance in njeno postajanje. Kar pove, da filozofija ni igra abstrakcij in misli. Zaradi tega jo je treba utemeljevati, da bi bila na sebi določena iz sebe. Njena določenost zameji njen predmet na realnost in njej pripadajočo dejanskost. Tako filozofija ni zgolj abstraktno vedenje, temveč gibanje in postajanje predmetne substance v njeni logični sovisnosti.
Tako da ona gospoda, ki danes upravlja s filozofijo, sodobnega časa ne jemlje resno. Za njo je filozofija še vedno igra besed in misli, ki jih je mogoče pojasnjevati in širiti v abstraktne predstave. Gospoda namreč filozofije ne dojema kot miselno razvijanje predmeta v njegovem postajanju, v katerem doseže predmet sebi enakost, ampak jo dojema kot množico abstraktnih predstav. To pa kot da želi reči, da gospoda pojma nujnosti in čistega dojema ne obvlada, saj filozofijo dojema kot skupek različnih abstraktnih vsebin.
Duh, ki ne spoštuje gibanja in postajanja predmetne substance, se ukvarja z abstraktnimi vsebinami, zakaj on spoštuje samo abstraktno vedenje in tisto, kar je njemu pri srcu. To kaže, da je dejaven zunaj tega časa in da filozofije ne dojema iz njenega razvoja. Kar pomeni, da bistva filozofije ne jemlje resno, saj predmetna substanca ne doseže postajanja. Se pravi, to ni tista dejavnost duha, v kateri je dosežena preobrazba nasebja v zasebstvo, substance v subjekt, predmet zavesti v predmet samozavedanja. Toliko le, da spomnim, da filozofija ni zgolj pojasnjevanje filozofskih vsebin, temveč gibanje in postajanje predmetne substance.
Ker gospoda filozofije ne dojema, jo je treba opomniti, da filozofija ni zgolj abstraktno vedenje in izdelovanje predstav o njem. Nujno je, da se filozofijo dojame kot predmet, če se želi, da ne bo na sebi zgolj abstraktno vedenje. Igro besed in misli naj nadomesti nastajajoče vedenje, ki predmet filozofije zameji na določeno vsebino. To hoče reči, da je nujno dvigniti filozofijo na nivo gibanja in postajanja določene predmetne substance. Kar bo odprlo nova vprašanja in tako duha spodbudilo, da bo filozofijo začel dojemati iz gibanja predmetne substance in nastajajočega vedenja, ki predmetno substanco zameji na element vedenja.