Abstraktna filozofija ne izvira iz postavljene predmetne osnove in zato ne doseže postajanja. Ko pa je filozofija samo predstavljeno abstraktno znanje, potem je to početje abstraktnega razuma in vsebina filozofije ne doseže dejanskosti. Na radio besedujejo o filozofiji kot o nečem, kar je bilo in je brez bistva. Tako duh izpoveduje, da filozofije ne dojema iz gibanja substance in kot predmetno bistvo, ampak kot nekaj, kar ni doseglo svoje dejanskosti in razpade v slučajnosti. Sicer pa s filozofijo gospodari abstraktni razum, zato je vsebina filozofije nekaj, kar ni v osnovi določeno.
Danes o vsebini predmeta filozofije ne beseduje nadarjenost, ker razum hvali brez odnosen svet. Ne spoštuje se nastajajočega vedenja, ker ima oblast razumsko mišljenje, ki dojema filozofijo zunanje; vsebina ni v osnovi določena in zato ne doseže proti postajanja. Postajanje je namreč element vedenja, v katerem predmetna realnost doseže svojo dejanskost v obliki občih momentov; brez načina ni mogoče izraziti predmetnega bistva. Ko pa predmet ni določen v osnovi, ga je mogoče prosto širiti in oblikovati kot pojavni svet, kajti razpade v enostavno obče. Namreč, duh prezira določenost predmeta filozofije v temelju, zato je predmet filozofije samo zbir različnih vsebin.
Mnenja sem, da je nujno filozofijo dojeti kot predmet. Tako bo predmet filozofije miselno opazovan in njegova vsebina bo vsebovala bistvo. Filozofija ne bo razvlečena na kategorije in početje abstraktnega razuma, ki demonstrira duha, ki se ne določa. – Filozof Hegel je zapisal, da je zatajitev duha treba videti v tem, da za dejansko bivanje zavesti izdajaš kost; v neki kosti gledam tvojo dejanskost. – Abstraktni idealizem je filozofijo razvrednotil, ker jo je prepustil abstraktnemu razumu, ki je iz nje naredil nekakšen raznovrstni abstraktni svet, ki je brez bistva in ni omejen. Zaradi tega filozofija ne vsebuje realnosti in ima izpolnitev v kategorijah; zakaj realnost ni kvaliteta, ker miselna določila nimajo objektivne vrednosti.
Ker filozof predmetno bistvo prezre, potem je jasno, da ga mika pojavni svet in tisto, kar je bivanje enostavne občosti. In tako ni dvoma, da predmet filozofije še dolgo ne bo dojet skozi razdvajanje substance in postajanje; duh torej ne bo spoznaval predmeta filozofije iz njegove osnovne določenosti. Še naprej bo modroval o vsebinah, ki jih določi abstraktni razum. Zakaj tisto, kar je neki pojavni svet, to ni nič določno razvitega v proti postajanje. Nastali svet je samo abstraktna neposrednost, ki ni dosegla določenosti v proti postajanju. To je torej pojavni svet razblinjen v različne vsebine, s katerimi upravlja abstraktni razum. Kar odkrije, da je danes cenjena abstraktna filozofija, ki ne vsebuje bistva in se jo prikazuje kot nekaj brez odnosnega in v momentih samovoljne povezanosti.
Ničesar se ne naredi za to, da bi predmet filozofije bil vzpostavljen v njegovi osnovi. Filozofija ne izžareva bistva predmeta, zato duh ni navdušen nad tistim, kar je vsebina. Tako da tisto, kar je abstraktna vsebina filozofije, to nima nobene meje in se nadaljuje kakor že kak filozof vsebino odpravi. Potemtakem se filozofijo predstavlja kot nepredmeten abstrakten svet, ki ni omejen na bistvo; in to dela filozofijo nedojemljivo. Zato ni čudno, da mladi duh ne kaže navdušenja nad filozofijo. Zakaj predmetno bistvo zastopa abstraktna vsebina, ki se pojavlja kot kvantitativna in kot nekaj brezmiselnega. Pa naj kdo reče, da je danes filozof dejaven v korist predmeta filozofije. Na primer, v radijskih oddajah je filozofija ponižana na nivo abstraktnega znanja. Zaradi tega je nujno, da filozofija izrazi predmetno bistvo, kajti le tako bo dojemljiva mlademu duhu. Navidezno moč abstraktnega razuma je nujno omejiti, da bi predmet filozofije zaživel v odnosu do sebe.
Osnovno vprašanje je, zakaj se filozofije ne dojema kot predmet. Zakaj filozofija ni določena kot gibanje predmetne substance in kot dejanski predmetni svet. Spoznavanje abstraktne filozofije ni tisto, ki bi naj duha osvobajalo od subjektivnosti. Duh hvali abstrakcijo in razvija nepredmetne svetove, ki so brez bistva. In nenazadnje, tu je nastajajoče vedenje, o katerem ni slišati niti besede. In vse to nadzoruje abstraktni razum, ki gospodari z vsebinami filozofije in abstraktnimi svetovi.