Neverjetno, kjerkoli je aktiven izobraženec, tam gre samo za pojavni svet, ki ga izobraženec svojo domišljijo dopolnjuje. To smo lahko zaznali, ko je interpretiral podelitev oskarjev, kjer je bistvo filmske sodobne umetnosti enostavno preziral. Namesto da spodbudno kaj posreduje o sodobni filmski umetnosti, je govoril o filmu tako, kot da film nima nič skupnega s sodobno umetnostjo. Zato seveda ni nenavadno, če se danes o sodobni filmski umetnosti in idejah ne govori; mimogrede, to velja tudi za literarno umetnost.
Pojem filmska sodobna umetnost kot da za izobraženega duha ne obstaja. Izobraženec si je vtepel v glavo, da filmska umetnost nima nobene veze z idejo. In tako ni nenavadno, da ob podelitvi oskarjev ni bila namenjena sodobni filmski umetnosti niti ena misel, kaj šele to, kaj sodobna filmska umetnost raziskuje. Skratka, če kaj, potem k podelitvi oskarjev spada tudi kakšna izrečena misel o sodobni filmski umetnosti in duhu, ki ustvarja sodobne ideje; vse z namenom, da bi človek sebe kot duha zaznaval preko umetniških del.
Če duh o sodobni umetniški ideji ničesar ne izpove, potem daje videz, kot da umetniško delo ni narejeno po zgledu duha. A v sodobni umetnosti gre za to, da umetnice in umetniki raziskujejo ravno tisto, kar gre duhu po njegovi razvojni stopnji. Zaradi tega bi naj tisti, ki spremljajo sodobno umetnost, kako besedo namenili tudi ideji, ki je upodobljena v dejanskost kot tisto resnično lepo.
Naprej, ko človek prisluhne duhu, ki komentira podelitev oskarjev, sliši marsikaj, kar nima veze s filmsko umetnostjo. Ta duh namreč ne zaznava niti tega, da oskarji gredo tistim, ki so si prizadevali ustvariti sodobno filmsko idejo, torej prav tisto, kar se nagrajuje. Namreč ustvarjeno sodobno filmsko delo, v katerem ni zaznati sodobno umetniških elementov, nima umetniške vrednosti, če ni ustvarjeno v času. Se pravi, duh, ki je ustvaril sodobno filmsko umetniško delo, je razvil temu času primerno umetniško idejo, v kateri je zaobjeto prav tisto, kar sodobna umetnost sedaj raziskuje. To nam odkrije, da je ustvarjalec sodobno umetniškega dela bil dejaven s ciljem, da ustvari umetniško idejo, ki vsebuje prav tisto, kar ta čas narekuje. Na primer, nagrajeni film Gren Book prikazuje gibanje nasprotja in razdvojeno postajanje enega, kar je element, ki ga raziskuje sodobna umetnost.
Torej, če se ob podelitvi oskarjev ničesar ne pove o samem bistvu sodobnega filmskega ustvarjanja, potem je pač to neki zunanji znak, da ideja duha, ki je realizirana skozi sodobno filmsko delo, ni tako pomembna, kot je sama zgodba in na primer igralska zasedba. Zaradi takega razumevanja komentatorji pozornost usmerjajo na zunanje okoliščine ali proč od ideje. Namesto da duh hvali idejo upodobljeno v dejanskost, govoriči o nepomembnih rečeh, s tem pa ponuja slepilo, da filmska umetnost nima nobene veze s svetom ideje.
Ko pa komentator ničesar ne pove o sodobni filmski umetnosti in ustvarjenih idejah, potem je pač pomanjkljivo dejaven. Tisto prazno govoričenje ima za rezultat to, da k razumevanju sodobne filmske umetnosti ni ničesar prispeval. Zato ne bo nič narobe, če se duh, ki v medijih nastopa kot poznavalec filmske umetnosti, zbliža s sodobno umetnostjo, saj bo le tako sodobna filmska umetnost zaživela v njegovi govorici kot tista, ki proizvaja ideje.