Izobraževalni sistem ne spoštuje mladega duha in njegove odsvojitve. Ceni samo abstraktno znanje, končne določenosti razuma in prazno abstrakcijo nedoločene biti. To je izgotovljeni svet mnogih razločkov, ki nastanejo brez objektivnega gibanja. Abstraktno znanje je tisto, ki nastopa v imenu predmetnega sveta in velja za resnično. Zaradi tega izobraževalni sistem hvali samo znanja, predmetnega sveta in gibanja substance pa ne upošteva. To odseva, da abstraktno znanje velja več kot predmetni svet, kajti znanje se prikazuje primerno dejanskosti. In zato gibanja substance izobraževalni sistem ne jemlje resno, kajti učinkovanje abstraktnega znanja s seboj je bolj pomembno.
O tem, da se danes predmetnega sveta ne spoštuje in da ima veljavo abstraktno znanje, o tem beseduje izobraževalni sistem, ki poenostavlja svet na abstraktno znanje. Tega se prosto širi v različne predstave s smotrom, da se povzdigne abstraktno moč znanja, ki sporoča, da izobraževalni sistem gibanja predmetne substance, odsvojitve in logične sovisnosti ne spoštuje. Največ zaslug za to ima razumnik, ki mladega duha ne dojema iz njegove odsvojitve. Zato tudi izobraževalni sistem ni pojmovan in vzpostavljen v načinu proti postajanja. To pove, da sistem sebe ne dojema iz gibanja pojma, v katerem pojem doseže svojo določenost v osnovi in tako objektivnost kot določanje občega.
Igra abstrakcij je danes najbolj pomembna. Zakaj dejanskost je sprejemljiva, če sprožiš občudovanje. Pa ni čudno, da se znanje prikazuje primerno predmetni dejanskosti, in to najbrž zato, da predmetna realnost ne stopi v odnos s seboj. In zato ni posebno, da izobraževalni sistem hvali samo abstraktno znanje, mladega duha in njegovo odsvojitve pa ne. O tem govori igra besed in misli, ki jo vsepovsod hvali izobraževalni sistem. Tako hvali tudi sebe, kajti besede baje izrekajo tisto, kar je v njih vsebovano; a besede izdihavajo samo zor. In tako ni nenavadno, da abstraktno znanje izključuje posredovanje in da se znanje širi samo na to, da je. To je tisto neposredno znanje, ki ga izobraževalni sistem hvali, ker ne spoštuje mladega duha in njegove odsvojitve, še manj pa čisti dojem in obliko dojemajočega vedenja.
Ko pregledamo, kaj mladi duh za čas izobraževanja spoznava, zlahka ugotovimo, da odsvojitve ne spoznava, prav tako mu logične sovisnosti in nastajajočega vedenja izobraževalni sistem ne predstavi, kaj šele da bi ga seznanil s tem, zakaj je nujno odsvojitev dojeti. Hočem reči, izobraževalni sistem ni dejaven v interesu vzgajanja mladega duha, ampak s smotrom, da mu predstavi čim več abstraktnega znanja. To kaže, da mladega duha ne dojema iz njegove odsvojitve ali temelja. Tisto namreč, kar najbolj sodi k mlademu duhu, je spoznavanje njegove odsvojitve, s katero dojame, kako si sebe odsvoji in je na sebi prav tisto, kar je v sebi. Namreč, ker izobraževalni sistem sodobnega časa in lastnega pojma ne doume iz gibanja in postajanja, potem gotovo ne spoštuje odsvojitve mladega duha.
Kot je mogoče danes zaznavati, izobraževalni sistem tudi razvojne stopnje duha ne spoštuje, kajti če bi jo, bi v izobraževanje vključil odsvojitev duha. To je namreč tista osnova, v kateri mladi duh spoznava svojo odsvojitev v načinu proti postajanja. Zakaj abstraktno znanje, ki ga mladi duh pridobi med šolanjem, je vezano na določen predmet in njegovo gibanje, s katerim vzpostavi osnovo, v kateri predmet doseže svojo dejanskost, kar ni nič drugega kot določenost predmeta v njegovem temelju. Zakaj odsvojitev in zakaj gibanje substance? Odsvojitev je tista, ki aktivira mladega duha s ciljem, da stopi v odnos s seboj in s predmetom, ki skozi gibanje substance doseže določenost.
Po mojem mnenju je nujno dojeti mladega duha iz odsvojitve. On je ravno tako duh kot odrasel človek, ki bi naj bil sposoben misliti samega sebe in delovati umno. Mladi človek ni zgolj oseba, ki vsrka velike količine abstraktnega znanja, temveč je duh, ki si sebe odsvoji s ciljem, da svoje znanje postavi kot predmet; to je tisto, kar ga dela svobodnega in dojemajočega.
Če duh tega časa meni, da kaj višjega od abstraktnega znanja ne obstaja, potem ga je treba spomniti, da svet ni zgolj oblika abstraktnega znanja, ampak gibanje substance in njeno določanje. Zaradi tega je nujno, da izobraževalni sistem spoštuje dojetje mladega duha iz njegove odsvojitve.