Danes se ne upošteva natančne določenosti in gibanja substance. Svet je nenehno preteklost ali prihodnost, s sedanjostjo se nima smisla ukvarjati, ker je neulovljiva. Sedanjost obvlada čisti jaz in abstraktni razum, ki izvaja svoje gibanje povsod tam, kjer gre za kak posamezni interes ali za abstraktni svet, ki ne vsebuje bistva. Zakaj bi se potem človek trpinčil z določanjem sveta in spraševanjem, kaj je prvo in kaj drugo. Čisti jaz je nekakšen reprezentant sedanjega časa in čiste vednosti. Ali, rečeno še tako, glasnik sedanjega časa je postal čisti jaz, ker edino on obvladuje aktualen čas ali tisto, kar je neki konkreten svet, ki ga odpravi z opisovanjem in pojasnjevanjem.
Danes gre zlasti za to, da se svet poenostavi na dejavnost čistega jaza, ki da se spozna tudi na to, kako svet ustvariš in umno odpraviš. Razen tega je nenavadno tudi to, da čisti jaz stvarnega sveta ne jemlje z vso resnostjo, temveč v smislu prilagoditve kakemu drugemu svetu. To je namreč nekakšna najdba čistega jaza, ki svet zaznava drugače in zato baje natanko ve, v katero smer se naj vrti. Tako da bo človek, ki ne zaupa čistemu jazu in abstraktnim vragolijam, moral določitev človeka začeti razumevati drugače, kajti sedaj je človek na sebi površno ali nepopolno določen.
Čisti jaz je gotovost samega sebe in zavedanje raznolikega sveta, ki ga iztakne v sebi. To je svet, ki ne doseže objektivnega gibanja in ga zato čisti jaz kaže kot pojavni svet. Čisti jaz torej izpelje subjektivno nastrojenost, ker ne obvlada nasprotja postajanja ali svobodnega gibanja substance. Moč resnice je torej v jazu ali v neposrednosti tistega, kar odrine od sebe in je njegova zagotovost. Resničnega gibanja substance čisti jaz ne izpolni, zaradi tega se subjektivna vednost kaže kot izražena samovolja. Za to mišljenje ne obstaja tisto neskončno, saj je jaz omejen na neposredno gotovost.
Čista sebe vednost je nekakšna brezduhovna zgodba čistega jaza, ki pa ni razumljena popolno. Zato jo je nujno sebstvo posredovati, da postane dojemljivo v občih momentih. Zakaj čisti jaz se pojavlja kot posredovalec samega sebe, ki veliko zatrjuje, ker samega sebe ne dojame. O idealizmu čistega jaza je nujno govoriti, saj bo človek le tako spoznal dejavnost čistega jaza in tisto, kar je njegov pojavni svet. Brezduhovna substanca je pravzaprav tista, ki jo čisti jaz jemlje kot resničen svet. O tem sicer izobraženec še ne govori, je pa jasno, da se bo lepega dne začel ukvarjati s posredovanjem sebstva in dojemanjem čistega jaza. To seveda ne bo nič nenavadnega, saj se človek že dalj časa pripravlja na to, da določi samega sebe in vzpostavi določen osnovni odnos do sebe.
Zakaj danes toliko hvale in priznanj čistemu jazu in njegovi aktivnosti? To je vprašanje, na katerega je mogoče odgovoriti, če je človek kaj misleca ali razsodnega duha, ki je sposoben sebstvo vzpostaviti v načinu odsvojitve in postajanja. Edino na ta način je možno pridelati podobo tistega, kar je svet čistega jaza v njegovi osnovi. Brez vzpostavitve nasprotja ali sveta, ki je dosegel svojo dejanskost, ni mogoče dojeti čisti jaz. To najbolje ve duh, ki je že spoznal nastajajoče vedenje in svojo odsvojitev iz postajanja, s katerim samega sebe odpravi in svoje sebstvo vzpostavi kot sebi enakost. Tega razmerja čisti jaz ne dojema, saj ni aktiven v načinu postajanja, ampak tako, da enostavno gotovost samega sebe nekako odpravi kot čisto vednost, ki pa je ne premaga v načinu posredovanja.
Torej, ko je moč resnice v jazu, potem je to znamenje, da svet ni dosegel svojega postajanja, saj čisti jaz sebe nadaljuje in tako kaže, da je ujet v pojavnost. Da pa bi čisti jaz zadihal iz temelja ali osnove, je nujno izpeljati gibanje in postajanje sebstva, ki pa ga čisti jaz ne obvladuje. Čisti jaz vedenja ne določi kot predmet, zakaj ne gre mu za ustvarjeni svet in njegovo postajanje, ki dobi svoj obstoj samo tedaj, če doseže dejanskost v postajanju. To je tisto gibanje substance, ki ga je nujno spoznavati iz postajanja, v katerem so vsi momenti občosti določeni kot drugo tistega, kar čisti jaz odrine od sebe in bi naj pridobilo svojo sebi enakost v proti postajanju.