Mediji podarjajo abstraktne smisli in ne upoštevajo realnosti v njeni določenosti. Potemtakem je njihov svet, neki iznajdljivi svet, ki nastane daleč stran od realnosti in njene dejanskosti. Zasnujejo vsebine iz nerealne in realne abstrakcije, ki jih podarja lahkomiselnost. Nerealna abstrakcija ne izhaja iz nobene realnosti in je samo abstraktna možnost, kajti ni izpostavljena tako kot realna abstrakcija. Pomembno je da realnosti pripada dejanskost, kajti realnost je nujno jemati kot popolnost.
Duh, ki hvali in povzdiguje abstrakcijo, ne upošteva realnosti in podarja le mogoč svet, ki je vedno pri roki. Potemtakem ni dejaven predmetno, ampak tako kot mu narekuje čisti jaz in omika, ki podarja abstraktno znanje. In to danes demonstrira izobražen duh zlasti tedaj, ko je dejaven nepredmetno in z nagnjenjem, da izpelje kak triumfalni ali sijajen svet. Ta pa mu nastane brez realnosti in je mogoči svet, ki je povsod dobrodošel. Zakaj to je brezmejen svet, ki ni določen na sebi in prosto prehaja v nekaj drugega, je abstraktno subjektiven in zato tudi dovzeten.
Mediji pripovedujejo, da realnost ni tista, ki jo posredujejo in razgrnejo v obliko dejanskosti. Tisto, kar hvalijo in bi naj ljudi zanimalo, je nedoločen in možen svet. Mogoč svet namreč ne nastane iz določene realnosti, ampak je stvar domiselnosti. Mediji hvalijo abstrakcijo, realnosti in njene dejanskosti ne razvijejo. Tu in tam jo sicer zunanje združujejo, vendar ne s ciljem, da pokažejo, da realnosti pripada dejanskost. Tisto, kar oblikujejo, to je nerealen svet, ki ga razširjajo in zunanje vežejo na igro abstrakcij, da dobijo neko abstraktno vsebino, ki je brez bistva. Namesto bistva predstavljajo kako razsuto vsebino, ki jo princip neposrednega znanja sprevrže v nasprotje.
Razvijamo svet realne in nerealne abstrakcije. Realna abstrakcija izhaja iz neposrednosti in je dejanska v občih momentih. Nerealna abstrakcija pa ne izhaja iz nobene realnosti in povzdiguje abstraktno možnost. Mediji uveljavljajo mogoč svet, ki ga izdelajo na ravni nerealne abstrakcije ali pa na ravni abstraktnih predstav. Pomembno je zlasti to, da dejanskosti, v katero prehaja realnost, ne upoštevajo. Medijski svet je neko subjektivno preseganje tistega, kar je zgolj možen svet. Zato ni nenavadno, da objavljajo subjektivna nagnjenja in svet, ki ga zunanje združijo. Početje zavesti odkriva, da medijski svet ne upošteva gibanja substance, ampak gnanje razuma in igro abstrakcij, ki pridela razločke snovi.
Mediji, ki oblikujejo svet z odmišljanjem in pojasnjevanjem, niso dejavni predmetno in v interesu gibanja substance. Zakaj predmet medija je čisti jaz, ta pa ohranja subjektivno držo in določa čisto vednost kot jaz. To so subjektivna stališča, ki izražajo osebne predstave s smotrom, da hvalijo možen svet. In tako je medij največkrat dejaven megleno in kot energija, ki hvali mogoč svet in tisto, kar ni v osnovi določeno in se prosto nadaljuje. Zakaj medij ne upošteva realnosti in njej pripadajoče dejanskosti. Tisto, kar je neki oblikovani svet, to je oblikovana osebna aktivnost novinarja, ki ne upošteva realnosti, ker je ta dolgočasna. Zakaj danes je primeren samo osebni svet in tisto, kar gre čez in je mogoč svet, v katerem je najti abstraktne predstave. Medij se danes pojavlja sebi v obliki preseganja možnega sveta, ki ga nikoli ne zmanjka. In to je mogoče zaznati v medijih, ki z igro abstrakcij izdelujejo abstraktne vsebine, ki ne vsebujejo bistva. Tisto, kar hvalijo mediji, je ne dejanski svet ali mogoč svet, ki ga predstavijo kot gibanje čistega jaza in zdravega razuma; ta dva sta danes povsod cenjena, ker propagirata subjektivno nastrojenost in čisti jaz.
Medij torej predmetni svet ne spoštuje, ga pa abstraktno pojasnjuje. Sestava ne vsebuje realnosti in ne izpolnjuje dejanskosti, kar pove, da gre za ne dejanski svet. Ta pa nima meje in ne prehaja v določenost. Ko pa misli in predpostavljanja ne poklanjajo nobene določenosti, tedaj to sporoča, da gre za igro abstrakcij. Potemtakem je resničnost kake vsebine prepuščena domiselnosti in iznajdljivosti novinarja. Zakaj duh ni vzgojen k temu, kar je, ampak k temu, kar naj bo. To pa je mogoč svet, ki ga mediji danes na veliko hvalijo, ker mogoč svet ni obremenjen z realnostjo in dejanskostjo.