Veliko smo govorili in bogato povzdigovali čisti jaz in prepričanje ter tisto, kar je bilo izrečenega in je kot možen svet izpuhtelo. Obilno miselnega sveta smo pridelali in slavili abstraktni razum ter igro abstrakcij. Politikov nismo jemali dosledno, čeprav niso bili dejavni v interesu duha ljudstva in obče volje, temveč v korist vladajočih strank in njihove subjektivne naravnanosti. Površno smo se odzvali na tisto, kar politiki niso udejanjili in so si samo predstavljali. Zadovoljili so se z govorom in meglenimi izjavami ter tistim, kar je šlo čez in se je razgubilo v odmišljanju. Skratka, politikov nismo jemali strogo resno, čeprav niso bili dejavni svobodno in v interesu obče volje. Hvalili so lastno dejavnost, igro abstrakcij in niso upoštevali, da je v državi svoboda sebi predmetna.
Malovredno produktiven je bil izobražen razumnik, ki ni bil zadovoljen s plačilom. Tisto namreč, kar je izpovedoval, to je bila osebna prizadevnost, s katero je zgolj naznanjal. Ni izrekel nič takega, kar bi vsebovalo vzrok in učinek. Namreč zaznati je bilo igro abstrakcij in aktivnost čistega jaza, ki je izžareval osebno nastrojenost. Javna predstavitev je bila torej tista, ki je izražala, da njegovo delo ni dovolj plačano. Rečeno drugače, razumnik je besedoval, ni pa nikjer omenjal realnosti in njene dejanskosti. Potemtakem je z govorico uveljavljal lastno prepričanje, ki bi mu naj naplavilo večji dohodek. Igra abstrakcij je bila torej tista, ki mu je navrgla višji dohodek, ker je upošteval navodila abstraktnega razuma. In tako je ono pogajanje naplavilo tisto, kar je bilo skozi igro abstrakcij dogovorjeno. Lahko bi rekli, igra abstrakcij je prinesla zadovoljstvo čistemu jazu, ki ga je odigral izobražen razumnik. To je bila zmaga razuma in čistega jaza. Igra abstrakcij je dokazala in pokazala, da ima danes največjo moč abstrakcija. Ona je udejanjila voljo čistega jaza in moč zdravega razuma. Ta dva sta izpričevala, da je mogoče uveljaviti lastno voljo tudi z igro abstrakcij.
Srečno novo leto želim bralkam in bralcem, prav tako neznanim obiskovalcem. Naj duh v letu 2025 uresniči zavest o sebi kot svobodna individualnost.
Filozof Hegel je zapisal nekako tako: bistveno je, da je človek na sebi duh. S tem je najbrž hotel dejati, da naj človek pojmi sebe, in tega spoznanja razumnik ni uresničeval. Namesto da bi premagoval samega sebe in bil dejaven kot duh, je hvalil igro abstrakcij, prav tako čisti moj zavesti, ki ga je demonstriral. In to najbrž zaradi tega, da bi realiziral svojo prepričanost, ki bi naj jamčila, da je bil dejaven po načelih razuma. Zato tudi ni premagal ničesar, čeprav je imel možnost, da pokaže kaj več od tega, kar je pridobil, ko je uveljavljal nična bistva in smisel mrtvih črk in besed.
Izobražen duh je dostikrat izrazil sebe kot tistega, ki ni dejaven z jasnim ciljem. In to je dokazoval, ko je dajal prednost neizpolnjeni abstrakciji. Človek ne more verjeti, da je bil dejaven samo na nivoju čistega jaza in razuma. Sebe ni izražal v popolni odsvojitvi, ampak samo čez igro abstrakcij. In tako ni neobičajno, da je šibko stran glasno izpovedoval tudi izobražen politik, ko je slavil nepredmetni svet in tisto, kar je bil neki strankarski interes, nekaj, kar je bilo čisto hrepenenje.
Razumnik je strastno uveljavljal subjektivno držo in partikularne interese ter svoje prepričanje. Prednost je dajal enostranski abstrakciji, abstraktni subjektivnosti, prav tako samovoljnim stališčem, ki so sporočala duhu ljudstva, da je dejaven kot razumnik, ki svojega znanja ni osvobodil od abstrakcije. Najbrž je verjel, da čisti jaz zmore oblikovati resničen svet z igro abstrakcij. In zares, igra abstrakcij je pridobila na vrednosti, saj je oblikovala mnogotere predstave in družbene ideologije.