Kar se tiče mojega razumevanja filozofije, naj povem, da me filozofija, ki jo posredujejo radijski valovi, ne navdušuje. Veliko je govora o brezpredmetni filozofiji. Včasih je filozofija predstavljena brez bistva. Filozof predpostavlja, komentira tisto, kar dojema, nato pa oblikovano zunanje poveže s kako drugo vsebino. In potem običajno izpelje primerjavo dveh različnih vsebin. Filozof izvaja gibanje razuma in skače iz sveta v svet ter odseva, da ga ne zanima predmetni svet, ampak samo svet kot takšen, ki bi naj bil zanimiv poslušalcu, čeprav ni predmetni svet.
Filozofija zagotovo ni predmetni svet, ko je substanca vedenje filozofa. Izrečene posamezne misli še niso predmetni svet, kajti ko se o vsebini izdeluje le subjektivne predstave, je to pojasnjevalna filozofija ali dejavnost filozofa, ki izvaja teoretično razmišljanje. S pojasnjevanjem se pridela razdrobljeno dejanskost iz različnih predstav ter tako abstraktni svet, ki ne doseže svoje sebi enakosti. Takšna dejavnost pridela neko predstavljeno nemoč izobrazbe. Skratka, ko filozofija ni nikakršno bistvo določnega predmetnega sveta, je predstavljena kot abstraktni smisel, ki pa ni vezan na osnovo ali postajanje predmetne substance. Predstavljena vsebina je predočena kot čisto vedenje, ki ga filozof zunanje poveže v enostavni svet, ki ga je sestavil v nekaj enega ali kategorijo.
Ko je filozof dejaven brezpredmetno in je njegov svet prosto zasnovana vsebina, je dejaven kot nekdo, ki mu ne gre za nobeno bistvo. Njegov svet je enostavna negativnost, kar je zgolj početje zavesti v sami sebi. To je tisto predstavljanje nebistvenega sebstva ali predstava abstraktnega vedenja, ko filozof razrešuje zgolj nekaj končnega. Abstraktna filozofija se obnaša tako, da sestavlja možne svetove, ki pa niso nič drugega kot izpeljava sebstva. To je običajno resnica jaza, ki se omejuje na svoje sebstvo. Zakaj to je razpršeno sebstvo v posamezne misli ali prikazujoče se vedenje. Zavest torej, ki zatrjuje svoj svet in uživa sebe samo.
Abstraktna filozofija, ki se jo predstavlja na radio, ne posreduje predmetnega bistva, ampak abstraktno vedenje. Takšna filozofija se ne ukvarja s predmetnim svetom, niti z gibanjem substance in njeno osnovo ali postajanjem, ampak s predstavami tistega, kar je razumljeno in zunanje povezano v neko celoto. Razločki abstraktne vsebine so tisti, ki jih filozof razgrne in sprevrača v nasprotje ali pa nadgradi s kakšnim primerjanjem dveh razločkov. Tako je abstraktna filozofija predstavljena kot nekaj, kar je brez bistva in ni stvaren svet v odnosu do sebe, ampak virtualen ali možen svet, ki ga je mogoče preoblikovati v kak naslednji svet, ki ni vezan na nobeno osnovo. O tem danes na veliko govorijo radijski valovi, ki pošiljajo v eter predstave o abstraktni filozofiji. Zato je tisto, kar se predstavlja na radio kot filozofsko vsebino ali kot razmišljanje filozofa, zgolj razumevanje in pojasnjevanje nečesa, kar izpelje gibanje razuma in je oblika abstraktnega vedenja.
Filozof lastnega sveta ne razvije v osnovi, ampak se zadovolji s predstavitvijo razmišljanja, s katerim izrazi, da predmetnega sveta ne jemlje dovolj resno. Zakaj z razmišljanjem izpelje le kake predstave njegovega vedenja, ki jih posreduje in oblikuje v neki drugi ali nasprotni svet. Se pravi, filozof ni dejaven tako, da določen predmetni svet postavi v njegovi osnovi, v kateri substanca doseže svojo določenost v občih momentih. Namesto da proizvaja predmetni svet, sestavlja svetove, ki ne vsebujejo bistva. Kar napove, da se vznemirja z abstraktnimi smisli.
Filozofija, ki je zgolj pojavni svet in vsebuje različne svetove, ni plodna filozofija, ker se z gibanjem predmetne substance ne ukvarja. Zategadelj je tisto, kar filozof odrine od sebe in je svet, ki ni dosegel svoje dejanskosti, nekakšna igra abstrakcij in abstraktnega razuma. Takšna filozofija je abstraktna, saj se ne ukvarja z gibanjem predmetne substance. Potemtakem je filozofija, ki se jo predstavlja na radio, nekakšna igra besed in abstraktnega razuma, ki izpeljuje vzajemna učinkovanja nečesa, kar ni predmetni svet, ki prehaja v drugo in je določen v svoji osnovi ali postajanju.