Duh daje videz, kot da je prišel do spoznanja, da objektivnosti v sodobnem času ne gre upoštevati, kajti stališča čistega jaza imajo povsod prednost. Svet sestavi čisti jaz, zakaj on je tisti, ki obvlada dejanskost in tisto, kar gre čez. Z gibanjem čistega jaza nastanejo svetovi, ki zanimajo mnoge ljudi. Sicer pa je čisti jaz nekakšen gospodar sedanjega časa, kar vpliva na dejavnost, ki bi jo naj duh razvijal v družbi; ta je dejaven na ravni abstraktnega razuma. Dejstvo je, da razum kopiči svet v razločke, njegov pomočnik, ki je čisti jaz, pa ga idealizira. Namreč, abstraktna moč sveta je danes povsod naglašena, kar sporoča, da pomaga oblikovati svet tudi abstraktno znanje, posebej tedaj, ko čistemu jazu primanjkuje časa. Dosledno vzeto, kadar je čisti jaz dejaven in izpelje svojo odtujitev, dobi veljavo znanje in tisto, kar nastane z abstrakcijo ter gibanjem sveta onstran. Svet onstran odlično obvlada čisti jaz, kajti običajno aktivira tudi oblast refleksije, s katero zameji svet. Zaradi tega je čisti jaz večkrat dejaven nespametno in domišljavo, kar pove, da je aktiven pomanjkljivo.
Zanimiv je čisti jaz zlasti tedaj, ko zaznavajoči razum aktivira mišljenje in odigra igro abstrakcij, s katero požene v gibanje tisto, kar se je pojavilo pred očmi čistega jaza. To je namreč moment, ko dobi veljavo čisti jaz, ki išče lastno izpolnitev v svetu onstran. Čisti jaz svet zameji na način gibanja razuma, kar pove, da ga reducira na okoliška gibanja. To je tista dejavnost, ko iz enega sveta naredi dva svetova, ki en drugega vznemirjata. In tako nastane položaj, ko neki tale kot jaz stopi nasproti kot tole kot predmet. Čisti jaz pridobi nasprotje s ciljem, da doseže bivanje disharmonije. Namreč nasprotje eksistira, da svet ne razpade. Sicer pa ga drži skupaj čisti jaz kot glasnik stoterih svetov. In ne le to, absolutno razkosanje sveta prinese, da razum jemlje mišljenje za resnično, kar naznani, da je navzoča totalna prebujenost. Poudarimo, to je tisto postajanje sveta, ko svet nima obstoja v občih momentih, ker je to igra čistega jaza, v kateri sodeluje tudi zaznavajoči razum.
Čisti jaz velja in ima dejanskost z odtujitvijo naravne biti. Omika se v to, kar je zunaj sebe, to pa je odpravljeno naravno sebstvo. Z gibanjem pridela samo tisto obče, kar je negativno njega. Zavest zaznava le sebe kot razdvojeni čisti jaz, in to je izražena moč kot absolutna raztrganost pojavnega sveta. Momenti se sprevračajo drug v drugega in v nasprotje. V odtujitvi doseže le samega sebe, kajti je tisto, kar je v nasprotju kot obča goljufija samega sebe. Zakaj tisto sebi enako je abstrakcija sprevržena v nasprotje. Zavest ima resničnost v odtujitvi osebnosti, kar pove, da je svet čistega jaza pojavni in raznoliki svet, ki nima nobene meje. Čisti jaz ne premaga ničesar in sebe prosto nadaljuje v neki drugi svet.
Poznamo veliko primerov, ko čisti jaz odigra vlogo razumnika, ki doseže mnogo trdilnih dodatkov, vendar pa sveta nikoli ne premaga. To je gnanje omikane zavesti, ki se pojavlja kot moralno življenje, ki še ni razpadlo, ker je moč izobrazbe povsod upoštevana. No, ne glede na to, predmet čistega jaza je zbir abstraktnih predstav, ki zastopajo kak neomejen svet. To so pravzaprav aktivnosti, ki povzdignejo omikanost čistega jaza s ciljem, da svet doseže bivanje biti. Zakaj svet, ki je dejanska vsebina, vendar oblika subjektivne nastrojenosti, ne doseže svoje meje. Lahko bi rekli, substanca je neko izginjanje in zaradi tega predmet ne doseže resničnosti. Rečeno še drugače, ker dobi veljavo enostranska abstrakcija, eksistira čisti abstraktni svet, v katerem je najti čutne gotovosti. Razen tega je v tem svetu navzoča čista vednost in znanje, pa ni čudno, da je to nepopolna izpolnitev. Mimogrede, kadar bivanje razuma eksistira, je to udejanjena čista bistrost. V njej sicer najdemo čutno gotovost, tudi razsežnosti možnega sveta, prav tako realizacijo čistega jaza s samim seboj, vendar je to v bistvu realizacija zavesti, ki ve svojo nadarjenost kot čisti uvid lastne odtujitve.
Sprašujem se, zakaj danes svetu vlada čisti jaz. Prav bi bilo, da tudi duh ustvarja svet, čisti jaz ne bi imel tako velikega vpliva na življenje. Življenje pa bi postalo bolj objektivno in ne več tako subjektivno. Čisti jaz izžareva miselno moč, objektivnega gibanja in dojema pa ne.