Na radio sem prisluhnil filozofu, ki je hvalil abstraktno filozofijo, vmes pa je izrazil tudi kako misel o posameznem filozofu. Bil je dejaven tako, kot da o vsebini filozofije nima smisla govoriti, kajti o konkretni vsebini ni govoril, saj je deloval zunanje in sploh ne v interesu, da kaj vsebinskega izreče o predmetu filozofije. Tako je odigral predstavo, s katero je povedal, da filozofija ni nič drugega kot igra besed in misli ali odtujitev naravne biti. Filozofija naj ne bi vsebovala predmetnega bistva, ampak samo svet kategorij, ki je razdrobljen in je v njem mogoče izslediti marsikaj koristnega. Tako da tisto, o čem je filozof besedoval, ni bila konkretna predmetna vsebina, ampak predstava o tem, kako dojema filozofijo. Zakaj predstavil je nekakšen svet brez bistva na nivoju abstraktnega razuma. Hočem reči, filozof v oddaji ni govoril o predmetu filozofije, ampak je odmetaval svoja stališča in dojeme nečesa, kar ni bilo določeno v osnovi, a je zanimivo poslušalcem.
Menda je danes naloga filozofa samo v tem, da hvali abstraktno filozofijo in da razlaga svojo nadarjenost in razumevanje filozofije. Naloga filozofa torej ni v tem, da premišljuje in posreduje bistvo filozofije, ampak da izpelje prijetne predstave o filozofiji sploh. Zakaj gibanje substance in njeno postajanje ni pomembno, ampak čista vednost kot taka, ki filozofijo primerno predstavi. Ko pa podoba ni dojemajoča, filozofija postane nezanimiva. Hočem reči, razumljiva ni, ker vsebino predstavljajo kategorije in tisto, kar gre čez in je svet, ki se razgubi v neki drugi svet.
Filozofija bi naj pokazala, kako si duh sebe odsvoji in tudi to, kaj je predmetna dejanskost filozofije. Zakaj kar ne doseže svoje dejanskosti, je nekaj ničnega. Zato je nujno dojeti logični začetek. Filozof Hegel zapiše: »Ničesar ni ne v nebesih ali v naravi ali pa v duhu, kar ne bi vsebovalo neposrednosti kot tudi posredovanje. Ti dve določili sta ne ločeni in neločljivi.« Sicer pa ima logika za predpostavko znanost o duhu v njegovi pojavnosti. Zato je zavestno zaznavanje kategorij in negotove dejanskosti, ki iz ničesar ne izhaja, pomanjkljiva dejavnost. Mladi duh bi naj dobil jasno predstavo o tem, kaj je filozofija v svoji osnovi in kaj je predmet filozofije. Namreč sodoben čas izpoveduje, da je človek ujetnik pojavnosti.
Postavljam vprašanja, ali je abstraktna filozofija, ki ne vsebuje predmetnega bistva, dojemljiva mlademu duhu, in, kako dojeti filozofijo, ki ne vsebuje bistva in ne izhaja iz postavljene osnove, v kateri je zaobjeto predmetno bistvo in tako tudi obči momenti. Povzdigovati abstraktno filozofijo, ki v osnovi ni vsebinsko določena, pomeni predstaviti abstraktno dejanskost in bit brez dejanja. Zakaj filozofija, ki ne nosi v sebi nobenega bistva, je abstraktna in ne izžareva gibanja in postajanja predmetne substance, s tem pa prehajanja realnosti v njeno dejanskost.
Danes je slavljena filozofija, ki hvali širjavo sveta in filozofov uvid. Filozofijo bi naj razodele kategorije in njihovo raztezanje, ki pridela kako nasprotje. Hočem reči, bolj kot predmetno bistvo filozofije je zanimivo tisto, kar je vsebina kategorije in njena širitev v nedoločen svet. Menda tudi prostranstvo sveta aktivira duha, s tem pa njegovo dejavnost. In ne le to, na ta način postane abstraktna filozofija bolj prijazna do mladega duha, kajti svet ni nič drugega kot abstrakcija. Zakaj pomembno je, da duh pridobi predstave o abstraktni filozofiji, ki ne vsebuje predmetnega bistva.
Danes je slavljen posamezni filozof, predmet filozofije pa ne. Zato se o filozofiji govori kot o nečem, kar v sebi ni določeno in nima nobenega bistva. To je abstraktna filozofija, ki ni resnična. Zato pravim, abstraktna filozofija ne proizvaja predmetnega bistva in je nerazumljiva mlademu duhu. Duh sprejema nekaj, kar ni določeno v osnovi in je brez bistva. In to vse zaradi tega, ker predmet in njegovo bistvo ni določeno v temelju. Mnenja sem, da je nujno filozofijo dojeti kot predmet, kajti le tako bo mogoče spoznavati bistvo filozofije iz predmetnega temelja ali osnove. Zakaj vsak pojem je gibanje in je najprej postajanje predmetne substance, ki vsebuje bistvo. Edino na ta način je mogoče dojeti predmet filozofije. Zakaj filozofija ni neposredno znanje ali predstavljeni subjekt.