Mogoče pa te moje podobe v besedi in sliki niso samo forme, ampak tudi nenavadne vsebine, v katerih odkrivam kak pojem, ki ga lahko najdete v Heglovi filozofiji. Lahko bi rekel, teksti so nekakšne umetniške zamisli, ki prispevajo k odkrivanju nastajajočega vedenja. Zato moja dejavnost ne odseva filozofskega blišča, ampak samo prizadevanje, s katerim poskušam odkrivati nekatere pojme Sistema vede. To pač glede na to, da sem odločen, da razumen Sistem vede. Zategadelj poskušam predstaviti nekatere pojme in gibanje; v mislih imam zlasti predmetni element in gibanje substance, brez katerega ni mogoče dojeti Sistema vede. Sicer pa sem mnenja, da se danes o filozofiji ustvarja videz, kot da v filozofiji ni več kaj razodevati. Videz je že tak, kot da je filozofija dojeta do temelja in zato nima več smisla govoriti o predmetu filozofije. To se odraža zlasti tedaj, ko se o filozofiji beseduje zunanje ali brezvsebinsko. Ne vem, mogoče se motim, vendar jaz nisem do sedaj nikjer zaznal kakega razmišljanja, v katerem bi na primer Heglov Sistem vede bil predstavljen.
Tu so zdaj leta, ko lahko izgovorim, zelo sem zadovoljen sam s seboj. Lahko bi rekel, jaz sem srečen človek. Še posebej tedaj, ko nastane kaka zamisel in jo spravim v besede. Kar se pa tiče filozofije in njenega razumevanja, tu moram reči, Heglov Sistem vede še vedno berem, ker je to temeljna filozofija. Zato svetujem, berite dela filozofa G. W. F. Hegla in spoznali boste, kaj se to pravi biti ustvarjalen duh. Namreč, ta dandanašnja igra abstraktnega razuma in tisto kvantitativno izpopolnjevanje, v tem ne vidim nič ustvarjalnega. Hegel nekje zapiše to misel, »vedno več znanj, bolj iztanjšana omika«. In ravno to danes pobija predmet filozofije. Svet kot da ne zmore biti nič več od abstrakcije praznega vedenja.
Torej, te moje podobe v besedi in sliki so nekakšne miselne atrakcije, ki so morda komu nerazumljive. Hočem reči, atrakcije niso enostavni teksti, ki bi jih lahko vsak duh dojel. To pa ne pomeni, da bralcu ničesar ne dajejo. Namreč tisto, kar posamezni tekst ponuja, to je moja svoboda. Se pravi, to je podoba svobode v misli, ki je le dojem svobode. Pa je vsebina nekakšno abstraktno bitje, ki ga jaz izpeljem z namenom, da bralki in bralcu predstavim delček one temeljne filozofije. V njo spada gibanje duha, na primer, kako nastajajoče vedenje sebe vzpostavi, kaj je tisto prvo in kaj drugo, kaj gibanje notrine in njeno postajanje. Na ta način pomagam razkrivati Heglov Sistem vede, ki ga je po mojem mnenju vredno študirati in spoznavati, saj je to svet duha, v katerem je zaobjet in pojmovno razvit predmet filozofije. Ob tem pa naj spomnim, da je Heglov Sistem vede filozofija, ki odstopa od drugih filozofij, saj gre za logično izpeljavo pojma predmeta filozofije. Zato ni mogoče reči, da te moje podobe v besedi in sliki niso nič vredne. Mladi duh lahko v njih najde kako gibanje nastajajočega vedenja in odsvojitev sebstva, ki se razločuje v momente.
Naj dopolnim zgornje, podobe v besedi in sliki so začele nastajati takrat, ko sem se zavedal, da Heglov Sistem vede ni lahka filozofija, ki bi jo človek takoj dojel. K nastajanju podob je največ pripomoglo moje postopno dojemanje Sistema vede in tisto neko zadovoljstvo, ki me je spremljalo skozi odkrivanje prve vede filozofije. Še posebej me je zabavalo to, da v dojemanju Sistema vede tudi jaz napredujem. In tako sem, ne da bi kaj načrtoval, začel ustvarjati podobe v besedi in sliki, ki se skladajo s tem našim sodobnim časom.
Upam, da se bo ta moja igra nadaljevala in da bom še kakšno podobo izrisal. Zahteva časa je, da duh spoznava samega sebe, svojo odsvojitev in element nastajajočega vedenja.