To, da sem ljubitelj Heglove filozofije, to ne pomeni, da sem filozof. Jaz še vedno berem dela filozofa in misleca, ki je premišljeval duha iz njegove odsvojitve. Ob tem pa poskušam tudi sam predstaviti kak svoj pogled na tisto, kar je filozof Hegel zapisal v Fenomenologiji duha. Zakaj mnenja sem, da Sistem vede razumem toliko, da lahko kaj izrazim o določenih pojmih. Zame je bistveno to, da duhu predstavim v abstraktni obliki nekaj tistega, kar vsebuje prvi del Sistema vede. Mnenja sem, da moje vsebine lahko navdahnejo duha toliko, da bo začel brati Sistema vede. Kajti v njem bo spoznaval odsvojitev duha in nastajajoče vedenje v elementu vede, ki je čisti dojem.
Duh, ki si ogleduje sodobna umetniška dela in tudi sam poskuša ustvariti kak svet, enostavno stopi noter ali v globino, da vidi, kaj to počenja duh in kako si samega sebe odsvoji. Na začetku je svet odsvojitve nejasen, vendar pa z gibanjem in postajanjem substance postaja vedno bolj določen. In tega bralec ne zaznava takoj, kajti vsak pojem je najprej nekaj neposrednega, šele nato prehaja v drugo samega sebe in tako v razmerje s seboj. In ravno to drugo kot svet je tisto, ki je samo bistvo Fenomenologije duha, v katerem filozof Hegel odkriva, kako si duh samega sebe odsvoji.
Moje poznavanje predmeta filozofije odseva, da je nujno delati na tem, da filozofija postane predmetna. Zakaj kot abstraktna je brez bistva in zato neko početje zavesti, ko se ne ve, kaj je prvo in kaj drugo. Vzpostaviti predmet filozofije pomeni, določiti njen temelj, tj. osnovo, v kateri bo duh najprej spoznaval svojo odsvojitev. Napačno je misliti, da odsvojitev duha in nastajajoče vedenje nista pomembna pojma. In ne le to, mlademu duhu je nujno predstaviti, kako si sebe odsvoji. On je namreč sposoben sebe dojeti iz svoje odsvojitve in tako iz proti postajanja, v katerem je drugo kot svet njegov čisti dojem. Torej, predmet filozofije je nujno vzpostaviti, da bi filozofija v svojem temelju obstajala kot predmetno bistvo.
Jaz ne pišem sestavkov zaradi tega, da kaj umnega formiram, temveč z namenom, da si sebe nekako ustvarim na sebi in da s teksti opozorim, da filozofija ni zgolj abstraktno znanje. Zakaj filozofija je temeljna po tem, da prikazuje duha v njegovi odsvojitvi in kot absolutno vedenje. Mnenja sem, da se danes o duhu ne beseduje, pa zato ni čudno, da izobražen duh spoštuje samo abstraktno znanje. O odsvojitvi je nujno govoriti, kajti duha še nismo začeli spoznavati. Zaradi tega je nujno narediti korak v notranji svet. Ona hoja na mestu in tisto povzdigovanje abstraktnega znanja ni produktivno, kajti abstraktno znanje izključuje posredovanje in predmetno bistvo.
Filozofija ni cenjena tako, kot so drugi predmeti. Zakaj ne? Zato, ker ni razumljena skozi predmetno bistvo. Kar hoče reči, da substanca ni predmetna in da osnova ali temelj ni določen, kar pomeni, da je duh ne dojema iz gibanja in postajanja predmetnega bistva. Pomanjkljivost abstraktne filozofije je, da je brez bistva in da ne izhaja iz nobene osnove. Njen predmet ni določen, zato tudi duh kliče na pomoč stare filozofe in mislece, ki so krožili okoli predmeta filozofije, niso pa stopili noter, da bi spoznali gibanje substance, ki proizvaja njeno postajanje in tako odnos substance do same sebe. In dokler bo filozofija samo neko brezpredmetno abstraktno znanje, ne bo razumljena mlademu duhu. Ko pa bo substanca predmeta dosegla svojo dejanskost, bo dojemljiva tudi mlademu duhu.
Nič ne pomaga hvaliti slavnega filozofa, ki ni dejaven v interesu predmeta filozofije. Filozofija potrebuje filozofe, ki bojo gibanje predmetne substance in njeno bistvo spoštovali. Vse, kar ni gibanje predmetne substance, je slavljenje abstraktne filozofije. Zaradi tega je nujno vzpostavi odnos do predmeta filozofije in do njegove osnove. Tako bo predmet filozofije imel svoj temelj in vsebinsko bo zanimiv tudi mlademu duhu. Kajti mladega duha zagotovo zanima, kako si sebe odsvoji. In to je bistveno naglasiti, kajti tako filozofija ne bo nekaj abstraktnega in nedoločnega, temveč absolutno vedenje, v katerem duh spoznava svojo odsvojitev v elementu vedenja. Tu se namreč začenja svoboda duha, zakaj duh je gibanje postati sebi drugo, v katerem zre čisto vedenje samega sebe.