Dejstvo, da je zgodovino spisal subjektivni jaz, ki preteklost oživlja z refleksijo dogodkov in s komunistično strastjo izpelje okrajšave, govori o tem, da naša preteklost ni nič drugega kot zbir različnih predstav in interesov. Tako izpisana je skupek enostranskih refleksij. To so nagnjenja oboževalcev rdeče zvezde, obče predstave in videz tistega, kar so bili interesi in smotri komunistične partije. Predstavljena v abstraktnih predstavah bi naj izpovedovala moralno refleksijo, moč partije in dogodke, ki jih danes povzdiguje subjektivna nastrojenost in pojavljajoča se rdeča zvezda.
Rdeča zvezda oživlja skozi svojo pojavnost abstraktno veljavo časa, ki mu je gospodoval komunizem. In zaradi tega je tudi vsebina zgodovine reducirana na pojavne oblike rdeče zvezde in predstavljena v abstrakcijah, ki jih je abstraktni razum skrčil na enostavna določila. In tako zgodovina skozi predstave povzdiguje rdečo zvezdo in enostranske interese. In ravno to danes prakticira pojavljanje rdeče zvezde, ki ima najbrž ta smisel, da se povzdigne gospodovanje subjektivnega jaza.
Subjektivna plat zgodovine izključuje objektivno plat. Takšna zgodovina je sebe zagotovi duh, ki najde svojo resnico kar v sebi. Tisto gonilno se prikazuje kot neko lastno moč, ki se jo idealizira kot samovoljno stališče; v njem je sebstvo izraženo kot predstavljeni subjekt. Tisto pa, kar je dojem ljudstva o sebi in gibanje v njegovem postajanju, tega v zgodovini, ki jo je spisal subjektivni jaz, ni najti. To je namreč zgodovina, ki ni zgodovina duha ljudstva, ampak brezpredmetno početje zavesti, ki uveljavlja moč subjektivnega jaza. Zaradi tega se duha ljudstva, ki je dojem duha o sebi in ga je nujno upodobiti v zgodovini kot svet, ne zaznava kot udejanjeno zavest in samozavedanje v njegovi dejanskosti.
Najslabša zgodovina je tista, ki nastane iz predstav in posebnih nagnjen in je izpoved tistih, ki so nasilno vladali in zgolj sebe izpolnili. In ravno o tem danes govori rdeča zvezda tedaj, ko se pojavlja ob spomenikih kot pojavljajoča spremljevalka praznih govorov, ki jih izpeljejo občudovalci rdeče zvezde, da pokažejo svojo pripadnost. Namreč brezvsebinsko oživljanje rdeče zvezde povzdiguje preteklost v suho predstavo z namenom, da ona izmišljena zgodovina zaživi kot nekaj, kar sicer ni doseglo obstoja in svoje dejanskosti, a izrazi občutje in subjektivno stališče tistih, ki še vedno občudujejo rdečo zvezdo in tako tudi predstave, ki povzdigujejo gospodovalno enoumnost.
Oboževalci rdeče zvezde spregledujejo tisto, kar je bil dogodek in dejanje časa. Prenapenjajo predstave, s katerimi hvaličijo ne dejansko zgodovino in svojo privrženost. Namreč abstraktna zgodovina je polna nedoločenosti, ki poveličuje početje komunistov in posebna nagnjenja. Izražena samovolja ne zaznava duha ljudstva in njegov dojem časa. In tako je hvaljeno zgolj nekaj, kar je spisala subjektivna nastrojenost zgodovinopisca kot prazno gibanje rdeče zvezde. Ob kratkem, ona zgodovina poveličuje površne predstave pripovedi, velike zmage, dojem duha ljudstva pa prezre.
Poudarimo, vedenje je zavest umnega predmeta in ne predstav. Ko torej zavest izpelje apriorne domisleke in predstave, potem vzrok in učinek nista izpeljana dojemljivo. Potem zgodovina ni nič drugega kot abstraktna predstava, ki pa ne realizira dojema duha o sebi, ki ve sebe kot dojemajoči svet. Zakaj duh je svoboden po svojem dojemu in ne po subjektivnem nagnjenju. Ta namreč izključi dejanski svet in uveljavi lastno samovoljo, ki pa ni umen predmetni svet.
Duh bi naj imel samega sebe za predmet, kajti on je zavest in je samozavedanje, ki ve svoj predmet kot substanco duha. Tako duh svoje enotnosti ne išče zunaj sebe, temveč v substanci. To hoče reči, da zgodovina časa, ki jo je spisala subjektivna manira, zagotovo ni resnična, kajti spregleduje dogodke in dejanja ljudi, tj. duha ljudstva. Zato je tisto čaščenje pragmatičnih predstav, ki spregleduje dojem ljudstva o sebi, napihnjen zanos, ki slavi rdečo zvezdo in partijo. In ravno o tem danes govori bahavo pojavljanje rdeče zvezde in enostransko izpisana zgodovina. Ta jasno kaže, da zgodovina ni bila napisana s ciljem, da razgrne dojem ljudstva o sebi in njegovo navzočnost v svetu.