Nisem človek, ki bi bil sposoben misliti in posredovati svet filozofa Hegla tako, kot bi ga izrazil kak nadarjen mislec. Jaz sem zgolj občudovalec Heglove filozofije. Občudujem Sistem vede, v katerem se duh pojavlja sebi kot tisti, ki izpelje svojo odsvojitev v načinu proti postajanja ali v elementu vedenja. To je namreč način, ki ga razodeva duh v njegovi odsvojitvi ali v stopnjevanem osvobajanju. Skratka, mnenja sem, da sem prvo vedo filozofije toliko dojel, da lahko kaj povem o njej.
Sistem vede dojemam v njegovi izpeljavi in ne le na površju in v abstraktni obliki. Moj namen ni, da delujem kot nekdo, ki Heglovo filozofijo dojema kot dialektiko, v kateri bistvo ni vzpostavljeno kot Drugo. Zato kot občudovalec Heglove filozofije poskušam predstaviti nekatere pojme. Zakaj Sistem vede je notranje gibanje in zahteva veliko osredotočenja. Mnenja sem, da ni napačno, če kak pojem predstavim, saj tako bralki in bralcu sporočim, da pojem obstaja in da ga je mogoče proučiti v Sistemu vede. To, da je možno Sistem vede proučevati, to omogoča stokratno branje. Človek mora dojeti notranje gibanje in postajanje bistva v elementu vedenja. Zakaj razumevanje elementa vedenja je pogoj, da bi se lahko dojelo postajanje in kontinuiteto substance v njeni razdvojitvi.
Še malo in svet bo ideal abstraktnega razuma, ki ga izpolnijo tudi števila. Duh časa je namreč zašel s poti in ne upošteva biti, bistva in pojma. Zakaj abstraktni razum oblikuje svet s pomočjo števil, kajti tudi ta svet bi naj bil primeren dejanskosti. To je namreč svet, ki ima danes veljavo zlasti med politiki. Ti hvalijo abstraktni razum, ki demonstrira šibkost politika tudi čez ravnodušna števila in predstave. Poleg tega se pojavlja svet, ki ga oblikuje umetna inteligenca in ne vsebuje nobenega bistva; kar pove, da umetna inteligenca ni dejavna na način logične sovisnosti. Umetna inteligenca pridela abstraktni svet in je dejavna najbrž tako, kot to kaže abstraktni razum. To naznanja, da bosta abstraktni razum in čisti jaz še dolgo hvalila slabo neskončnost, misleča zavest pa bo povzdigovala abstraktno znanje.
Nima smisla hvaliti filozofijo, ki je človek ne razume, ob tem pa izdelovati videz, kot da filozofija ne vsebuje bistva. Zakaj bi nekaj hvalili, kar ne dojemamo iz temelja? Več koristi je, če si priznamo, da filozofije nismo proučili v temelju in da je to nujno narediti. To je dovolj za začetek, kajti tisto, kaj bo branje prineslo, tega ne vemo. Pomembno je, da smo dejavni s ciljem in da vztrajamo na tem, da bo prišel čas, ko bomo predmet filozofije in njegovo bistvo dojeli iz proti postajanja. Duh, ki meni, da velja filozofijo dojeti samo zunanje, zavaja. Zakaj notranje gibanje substance odkriva, da filozofija ni zgolj igra abstrakcij, temveč je gibanje in postajanje predmetne substance, kar je odnos pojma do sebe. In tega izrazi substanca skozi element vedenja ali postajanje sebi enakosti.
Vesel sem obiska na internetni strani, saj tako izvem, da sem bran in da pojmi, ki jih predstavim, zanimajo bralce. In ne le to, bralke in bralci odsevajo, da jih zanima tudi pojem duh, o katerem se danes ne beseduje. Jaz ne verjamem, da svet ni nič drugega kot abstraktno znanje. Tu vidim človeka, ki tava od enega znanja do drugega, ki v sebi ne drži nobenega bistva. Hočem reči, ker duh časa izbriše posredovanje in gibanje substance, povzdiguje subjektivno nastrojenost in abstraktno znanje, s tem pa sporoča, da ga nastajajoče vedenje, logična sovisnost in proti postajanje substance ne pritegne. Danes razlagajo svet veseli modrijani, ki najbrž verjamejo, da so dejavni po pameti božji, ne glede na to, da notranjega gibanja substance in proti postajanja ne izdihavajo.
Če želimo, da ne bomo povzdigovali samo pojavne svetove, ki jih vsak dan odsevajo mediji, je nujno, da spoznavamo sebe iz gibanja predmetne substance, kajti le tako bomo izkušali svet, ki vsebuje bistvo. Mi preziramo bit, bistvo in pojem, hvalimo števila, kar pomeni, da smo dejavni nezadostno in zunanje. Mogoče je tu čas, ko se je nujno vprašati, zakaj sami sebe ne dojemamo in zakaj toliko hvale abstraktnemu razumu in nasprotovanju. Filozof Hegel v Sistemu vede odkriva globine sveta in pojme, in to skozi gibanje in posredovanjem substance; in ravno to gibanje bi naj duh spoznaval, kajti dojeti samega sebe iz postajanja in hkrati spoznavati nastajajoče vedenje, to je naloga duha.