Kaj je danes nujno? To, da izobražen duh začenja spoznavati svojo odsvojitev in nastajajoče vedenje. Zakaj kadar odtuji le svojo osebnost, obstane v neposrednosti in drugo predmetne substance, ki je njena dejanskost, ne doseže. Duh, ki je dejaven s smotrom, da odtuji svojo izobrazbo v obliko izgotovljenega sveta, je dejaven pomanjkljivo ali prosto. Namreč neposrednost, ki je veljavno sebstvo, ne doseže postajanja, ampak samo abstraktno nasprotje. Duh realizira sebi odtujeni svet ali obliko početja čiste zavesti, ki ima bistvo v nasprotnem svetu ali drugi obliki odtujitve.
Potemtakem dejaven duh pridela svet, do katerega se obnaša kot do nečesa, kar je le odtujil. Odtujeni svet velja kot nekaj, kar je nastalo in je dejanska neposrednost. Ta svet je izvorna narava kot tole odtujeno sebstvo, ki velja kot njegova odtujitev. Odtujitev je torej odpravljeno naravno sebstvo osebe. To pa seveda ni postavljena enotnost zavesti in predmeta, kajti njegov predmet ni nič drugega kot tisto negativno njega samega, ki je naravno sebstvo. Duh torej sveta ne vzpostavi v načinu gibanja predmetne substance, ampak kot odtujeno sebstvo, ki ga odpravi v drugo obliko odtujitve.
Duh izpelje odtujitev kot veljavno sebstvo, v katerem zre samega sebe kot tistega, ki si je odsvojil svojo osebnost. To je sebi odtujeni duh, ki zgradi dva svetova. Prvega kot njegovo odtujitev in drugega, s katerim se dvigne nad prvega. Tako naravnan do samega sebe in do sveta, realizira odtujeno sebstvo, katerega realnost razpade na neposrednost in tisto drugo, ki je svet čiste zavesti. Zakaj njegov predmet je čisti jaz ali sebe zagotovi duh, ki najde resnico v sebi. Temu duhu ne gre za to, da svet ustvari, ampak da ga ničemurno predstavi kot veljavno sebstvo in kot nasprotni svet, s katerim dokonča svojo odtujitev.
Tisto torej, kar podarja drugim, je odtujitev izobrazbe. To pa je svet brez bistva, ki odkrije, da ga predmetni svet ne privlači, ampak samo odtujeno sebstvo, ki ga največkrat sprevrne v nekaj nasprotnega in tako v neki čisti svet brez realnosti. Sprevrnitev odtujene neposrednosti v nasprotje je nekakšna goljufija samega sebe, ki kaže, da ga gibanje predmetne substance ne zanima. Še več, prevzame ga odtujitev osebnosti in pridelovanje nasprotnega sveta, s katerim razodene, da ga zanima samo širjava sveta in to, da izpelje gibanje svoje izobrazbe v primerno obliko.
Odtujitev osebnosti in potem pojasnjevanje nasprotnega sveta odseva, da duh ni dejaven v interesu stvari ali predmeta, ampak s smotrom, da predstavi svojo odtujitev kot obliko izobrazbe; zakaj to je čisto početje zavesti, ki izpelje dovršeno obliko odtujitve. V negativnem delu realizira sebe kot pojavni svet osebe, kar je tisto koristno in veljavno sebstvo, ki ima dejanskost v drugi obliki odtujitve. Duh se omika v to, kar je odtujil in je v nasprotju dejanski svet kot odpravljeno naravno sebstvo.
Duh verjame, da odtujeno sebstvo zadostuje za to, da izobrazbo nekako predstavi. Zato tudi ni pomembno gibanje substance, ampak tisto, kar odtuji in je njegov svet omike. Naj spomnim, abstraktno vedenje ima danes povsod veljavo, ker zaznamuje življenje izobraženega duha in to, kako si sebe kot osebo odsvoji. Zakaj z odtujitvijo izpelje svojo omiko ali tisto, kar je negativno njega. Gre za to, da izobrazbo predstavi kot nastajanje njegovega občega sveta. Tako hkrati predstavi svojo odtujitev in omikan svet, s katerim izpostavi moč izobrazbe, ki je danes povsod hvaljena. Z neposrednim svetom torej udejanji svojo omikanost in tisto, kar gre čez in je početje čiste zavesti. To pa je tudi vse tisto, kar danes omikan duh razodene, ko je dejaven s smotrom, da predstavi svojo odtujitev, v kateri zre samega sebe zunaj sebe kot odtujeno sebstvo. Moč omike je danes hvaljena kot nekaj, kar je in obstaja kot abstraktna neposrednost, ki doseže dejanskost v možnih svetovih. Potemtakem z odtujitvijo omike predstavi moč izobrazbe kot odtujeno sebstvo, kar pove, da se ne ukvarja s postajanjem predmetne substance, ampak samo s svojo odtujitvijo.
Naj naglasim, sebi odtujeni duh razpade na dva svetova, prvi je dejanski, drugi pa svet čiste zavesti.