Lahkomiselnost ne izpelje nobenega stvarnega sveta in povzdiguje prazno misel ter avtoriteto izobrazbe. Razen tega zunanje uveljavlja svoj zanos in možnosti čistega jaza. Za tega duha predmetna realnost in dejanskost sploh ne obstajata. Zato se največkrat vznemirja samo z abstraktnim vedenjem in izgotovljenim svetom. Dejaven je brez cilja in od sebe odriva tisto neko jasnovidnost in blaženost na sebi. Izpolni se iz sebe in dejanske realnosti ne doseže, ker verjame, da lahko predmetni svet zastopa njegova izobrazba ali abstrakcije vedenja.
In prav to nedoslednost duha danes odsevajo sistemi, kot sta na primer izobraževalni in zdravstveni, katerih čisti pojem bi naj vzpostavil izobražen duh, ki odgovarja za delovanje sistema. Sistemi namreč odsevajo, da se duh s čistim pojmom in dejansko realnostjo sistema ne ukvarja. Kar pravzaprav kaže, da prezira čisti pojem sistema ali njegovo utemeljitev, ki je tista nujnost, ki pove, ali je sistem vzpostavljen s principom. Čisti pojem sistema je namreč temeljna določenost, v kateri je razvita realnost in njena dejanskost. To je tisto Eno sistema, ki je postavljen odnos sistema do sebe, v katerem substanca sistema doseže nasprotje, tj. svoje protipostajanje, s katerim je postavljena obča določenost sistema. Brez te osnove, ki je določenost sistema, ni mogoče govoriti o delovanju sistema in njegovi v osnovi utemeljeni realnosti, ki je izpolnjena določenost. Zakaj, ko sistem ni razvit v njegovi temeljni določenosti, ni postavljen kot čisti pojem in svoje sebienakosti ne doseže.
Zakaj sistemi ne delujejo s principom, o tem veliko govori lahkomiselni duh, ki hvaliči avtoriteto izobrazbe, domišljijo in čisti jaz. Lahkomiselni človek je tisti, ki ne sledi sodobnemu času in prezira logično sovisnost. Ta duh ceni samo avtoriteto izobrazbe, gibanja substance in čistega dojema pa ne. In ravno to pomanjkljivost danes izžarevata izobraževalni in zdravstveni sistem, ki nista dejavna s principom, ker duh podcenjuje logično sovisnost in čisti dojem. In dokler izobražen človek ne bo uvidel, da je treba predmetni svet misliti v načinu, oni sistemi ne bojo delovali s principom. Zakaj sisteme izpodjeda ravno lahkomiselni duh, ki favorizira prazno abstraktno vedenje, tj. avtoriteto izobrazbe, ki realnost in njeno dejanskost prezira.
Poglejmo kaj se dogaja, ko sistem ni vzpostavljen kot čisti pojem. Sistem ne deluje s principom ali tako, kot je določen v njegovi osnovi. Potem tudi njegovo notranje gibanje ne doseže svoje dejanske izpolnitve, ampak le neko primerno izpolnitev, ki pa odkriva, da ne izpolnjuje vseh določitev čistega pojma sistema. Se pavi, ko sistem ne izpolnjuje sebe po vseh svojih določilih, ni dejaven s principom, in to zaradi tega, ker ni v popolnem odnosu s seboj. To odkriva, da bi naj sistem deloval po vseh njegovih določilih, ki so določila njegovega čistega pojma, da bi udejanjal sebe s principom in bil neprenehoma v odnosu s seboj.
Sistemsko nedoslednost izžarevajo sistemi, ki nimajo vzpostavljenega čistega pojma. In ta nedoslednost veliko pove o duhu, ki lahkomiselno dojema sistem. Hočem reči, duh, ki je odgovoren za to, da sistem deluje s principom, spregleduje ali ne spoštuje čistega pojma sistema. Še več, odkrito kaže, da ga čisti pojem sistema sploh ne mika, ker je prepričan, da pojmovno dojemanje sistema nima vrednosti. Ko pa je duh prepričan, da čisti pojem sistema ni potrebno vzpostaviti, je to zanesljivi znak, da sistem dojema lahkomiselno. Zakaj lahkomiselno obnašanje ne priznava nobene logične sovisnosti. In ravno to je tista ošabna in lahkomiselna mentaliteta, ki preprečuje, da bi sistem deloval s principom. To je razlog, zakaj sistemi delujejo nedosledno in sploh ne s principom.