Duh sodobnega časa ne dojema kot stvaren svet, ampak kot abstrakten svet. Pritegne ga samo tisto, kar gre čez in je svet abstraktne kategorije. Privlači ga sestavljen svet iz predstav, ki jih razum reflektira. Duh torej poveličuje kategorijo, kajti njegov predmet je kategorija, to pa so forme odvisnega in pogojenega, opisovanja in pojasnila razblinjena v razločke. To je podoba v njeni navidezni enotnosti, ki pa ne doseže dejanskosti, kajti smoter zavesti je, da naredi plehko podobo samozavedanja. Kategorija je skupek predstav in formalnega vedenja, zakaj odpoveduje se določni vsebini. Mišljenje je tako reducirano na podrejeno dejavnost ali na oblikovanje enostranskih stališč.
Svet, ki ga danes podarja izobražen duh, je poln umislekov in plehkih podob, ki ne odsevajo stvarnega sveta, ampak le gibanje abstraktnega razuma. Ta svet ne vsebuje predmetne substance in se zato neovirano širi. Duh ne kaže predmeta v njegovem temeljnem bivanju, v katerem ima svoj obstoj in določenost, s katero predmetna realnost doseže svojo dejanskost. To je namreč odvisno gibanje substance, ki pa ne presune izobraženega duha, kajti njega zanima pojavni svet kategorije, ki jo razsvetljuje kot čisto stvar sestavljeno iz mnogih predstav, ki jih vnanje med seboj poveže. Abstraktna stvar je sestavljena iz gledišč, refleksij razuma in predstav, ki odigrajo svet kategorije.
Ko je predmet določen v vrednosti abstraktne kategorije, je oblikovan kot navzoči predmet. To je svet, v katerem učeni pogledi in refleksije dajejo možnost domišljiji in abstraktnemu razumu, kajti ta svet ni določen in se zunanje med seboj povezuje. V tem predstavnem svetu je navzoča množica predstav in prav tako izginjajoče abstrakcije, ki se prežemajo med seboj, da nekako izrečejo individualnost. To je pravzaprav izrekanje razločevalnih momentov in to s smotrom, da zavest izpelje svet abstraktne kategorije. Individuum se predstavlja v podobi, vendar pa s to dejavnostjo ničesar ne spreminja. Njegov svet je le podoba samozavedanja, ki jo je sestavil iz abstraktnih smislov in ima zato vrednost abstraktne kategorije.
Zanimivi so teoretiki, ki izdelujejo svet na ta način, da v ospredje postavijo kategorijo, na katero lepijo vse tisto, kar se najde v bližini ali v kakšnem opisovanju nečesa, kar bi naj naredilo kategorijo bolj živo in dojemljivo. Pravzaprav takšna abstraktna razmišljanja so nenavadna, zakaj v njih je vsebovano veliko različnega materiala in še refleksija razuma. Človek ne ve, o čem je teoretik razmišljal, kajti ko izdeluje predstave, pridela početje zavesti in tako podobo abstraktne kategorije. Drugim podarja abstraktni svet predstav in domislekov. Predmet namreč ne doseže postajanja substance, ampak je izgubljen v mnoge poglede, primerjave, v katerih je navzoč v vrednosti čiste kategorije ali kot abstraktna kategorija, ki odseva izrekanje individualnosti ali stališče omike.
Danes pade v oči kategorija, s katero bi naj svet bil bolj razumljiv in slikovito prikazan. A to menda ne drži, kajti sestavljeni umisleki, ki so prilepljeni na kategorijo, ne kažejo predmetnega sveta, ampak nekakšen svet, ki se zunanje združuje v lahkomiselni svet. Na ta način duh sporoča, da se s posredovanjem predmetne substance ne ukvarja, ampak samo z izdelavo predstav, s katerimi bi naj izdelal celo kak resničen svet kategorije. Ampak ta razblinjeni svet v abstrakcije ne vsebuje določenosti, s katero bi predmet bil notranje razvit v postajanje. Zakaj predmet ni izpeljan v načinu postajanja in zato ni nič drugega kot abstraktna kategorija v njenih razločnih momentih. To pa je svet, ki je formiran v podobo, ki jo početje zavesti oblikuje kot nekaj skupno dejanskega.
Svet kategorije torej sestavijo predstave in refleksija razuma. Tega sveta pa ne gre jemati kot dejanski predmetni svet. Zakaj da bi bil predmet dojet iz določenosti, ga je nujno posredovati in najprej utemeljiti v njegovi osnovi. Tako je predmet razvit skozi postavljeno razmerje substance, ali, realnost substance in njena dejanskost je oblika postajanja. Na ta način predmet doseže svoje nasprotje in določenost substance, v kateri je bistvo substance razvito v obče momente. Menda je svet kategorije dosti bolj zanimiv, ker vsebina ni nič drugega kot zbir predstav in oblikovanih stališč.