Kar nekaj je istih, ki danes iščejo odgovor na vprašanje, kako prevarati in zaslepiti. To je tista nadarjenost, ki pogled usmerja proč od stvari in v števila. Torej tja, kjer števila začnejo zastopati svet in je na delu učinkovita preroška govorica, katere svet ni ne tič ne miš, ampak svet mnogovrstnih iluzij in predstav, ki se na veliko raztezajo v mnoge druge prazne svetove, s katerimi gospodari zvijačni um. Zvijačni um namreč streže osebnim interesom, tudi prevaram, ki jih je mogoče pridelovati z neposredno bistrostjo. Vsebina zvijačnega uma je mrtvi produkt, o katerem je mogoče besedovati brezmejno. Lahko bi rekli, to prizadevanje zvijačnega uma gre na roko varanju in goljufanju. In to se jasno kaže predvsem tam, kjer je na delu abstraktni razum in je smoter duha samo vtem, da se prek števil prikaže približna dejanskost stvari, s katero zvijačni um sam sebe izpolni.
Genij, ki izvaja aktivnosti na kakem področju, neguje svoj položaj v prepričanju, da je možno z abstraktnim vedenjem pridelati pojem predmeta, ne glede na to, da je dejaven brez principa. Pa je tako jasno, da je iznajdljivost genija odvisna od zvijačnega uma, ki spretno žonglira s predpostavkami in možnosti. In tako ni nenavadno, če je je vtem našem svetu najbolj spoštovan subjektivni nagon, ki išče umnost, da premaga lastno subjektivnost.
Predmetno substanco v slabi neskončnosti zastopajo ravnodušne abstrakcije ali števila, ki izražajo nemoč duha, ki se je zatekel k velikosti. Duh se kaže ubog, zakaj drži se stran od stvari.
Danes se na veliko hvaliči dejavnost zvijačnega uma. Le tu in tam pa gre hvala dejavnemu duhu, ki svojo aktivnostjo stopi v odnos do samega sebe in tako tudi do predmeta. Tisto namreč, kar običajno eksistira kot nekaj neposrednega in nedoločnega, prikrito sporoča, da zvijačnemu umu ne gre za stvar, ampak samo za to, da izrazi kako stanje stvari. Zakaj v neposrednem abstraktnem svetu mora biti stvar zapletena v izdatne besede, da bi bila celota stvari zamegljena. Pa je tako tisto, kar poklanja zvijačni um, kot nekaj neposrednega, z znanjem opremljena podoba, ki nam pove, da je na delu preračunljivo mišljenje, ki je danes aktivno v politiki, kulturi in vsepovsod tam, kjer gre za golo korist. To stremi reči, da je na delu zvijačni um, ki logične sovisnosti ne spoštuje. Kar nam odkrije, da zvijačni um predmetne substance sploh ne spoštuje in da je dejaven enostransko. In tako seveda ni nič neobičajno, če je tisto, kar se danes ponuja/poklanja kot nekaj neposredno resničnega, samo abstraktna oblika zvijačnega uma, ki beži pred dejanskostjo.
Kolikor bo zvijačni um še naprej poveličevan, duh ne bo naredil niti koraka naprej. Stopical bo na mestu in nastavljal uho zvijačnemu umu, ki je sposoben navdušiti in nato prevarati. Zaenkrat ni opaziti, da bi duh razmišljal o logični sovisnosti in elementu vedenja, ki bi ga naj spoznal, da bi sploh lahko začel pogovor s samim seboj. – Mimogrede, zvijačni um čez najrevnejše abstrakcije ali števila sporoča, da je Bog dosegljiv samo čez števila. In to je ravno tisto, kar izpoveduje, da je preračunljivo mišljenje dejavno enostransko.