Da ima čisto vedenje veliko moč, imajo zasluge tudi mediji, ki podžigajo čisto vedenje kot udejanjeno abstraktno moč. V medijih namreč operira čisto vedenje vedno takrat, ko je treba kaj na novo pojasniti. Medijsko čiščenje sveta je postalo aktualno tudi zato, ker smo ljudje radovedni po svoji naravi in si želimo priti na jasno s stvarmi. In zato seveda ni čudno, zakaj v medijih operira čisto vedenje in zakaj toliko pojasnjevanja. Obstajajo oddaje, v katerih nastopajo kot komentatorji sveta izključno visoko izobražene osebe. Včasih je videz že tak, kot da učen človek s svojim vedenjem prideluje preobrazbo čistega vedenja onstran realnosti. To je tisti čisti svet, ki izginja v onstranstvu kot prazne podobe vedenja o čistem vedenju. In sicer kot ekstaza čistega vedenja ali kot subjektivna dejanskost, ki pa ni nič drugega kot čista sebe vednost. Pravzaprav, preseganje samosvojega vedenja je nekakšna tiha revolucija čistega vedenja, ki jo izžareva čista sebe vednost. In tako učen človek sestavlja novo kraljestvo, v katerega odmetava oblike čistega vedenja ali svojo vero.
Duh še ne pozna principa dejanskosti in logične sovisnosti. Pa od tukaj tiste ekstaze čistega vedenja in boj z nasprotnim od sebe, s katerim je pridelana le navidezna dejanskost. Ekstaza čistega vedenja je samo podoba učenosti, ki še ni razodetje globine, ampak oblika vedenja samega sebe, ki je negativno obče sebstvo.
Ob strastnem vrenju čistega vedenja ne gre prezreti, da ga podpira tudi Stranka modernega centra, ki zaseda največ sedežev v parlamentu. Ta stranka namreč ni ne levo ne desno usmerjena, ampak je stranka sredine, ki s čistim vedenjem izžareva čisto sebe vednost. Pa od tukaj izrazita idejna ravnodušnost ali pasivna drža stranke. To je drža stranke, katere dejavna zavest poveličuje sebstvo stranke v oblikah čistega vedenja. Rečeno še drugače, to je tista neka navada zavesti, ki preslikava svoje sebstvo ali vedenje, ker je prepričana, da kaj višjega od njenega vedenja ne obstaja. Videz podarja že tak, kot da je s čistim vedenjem in prostim odnosom proti sebi, mogoče pridelati dejanski svet neposredne realnosti. A dejanski svet realnosti je vse kaj drugega kot abstraktna oblika vedenja.
Kakor duh danes biva in sebe odseva, čisto vedenje največkrat nastopa kot abstraktna moč, ki pa ji ne gre vnaprej zaupati. Kajti abstraktno vedenje lahko poklanja samo videz nečesa abstraktnega. Pa je tako tisto odsevanje vedenja v podobah čistega vedenja, izraz čistega početja zavesti v sami sebi. Kajti resnica čistega vedenja postane čisto druga, ko človek pride do spoznanja, kaj je čisto vedenje in kaj absolutno vedenje. Hočem reči, čisto vedenje je abstraktno vedenje, ki ga je mogoče mešati po mili volji. To pa je tista neopredeljenost, ki jo podarja občutek, da je mogoče s čisto vednostjo doseči resničnost sveta. Naj spomnim: svet, ki ni postavljen na nobeni osnovi in je le čisto vedenje kot tako, ki ga je mogoče neomejeno razširjati, ni dejanski svet, ki pripada realnosti.
Če bo čisto vedenje pridelalo revolucijo, potem bo instinkt uma, ki proizvaja slepila v podobah čistega vedenja, dobil peruti. To pa pomeni, da bo čisto vedenje kot tako, ki mu manjka princip dejanskosti, še naprej gospodovalo.