Če bi človek bil dejaven kot duh, ne bi hvalil gotovost samega sebe in čiste vednosti kot take. Subjektivne drže ne bi ohranjal in čistega jaza ne bi povzdigoval. Namreč brez objektivnega gibanja subjektivno vednost kaže kot stanje zavesti. In ne le to, prednost daje možnemu svetu, kajti beži pred realnostjo in povzdiguje subjektivni jaz, s katerim izrazi čisti moj zavesti.
Čisti jaz postane sam sebi predmet. Odpravi abstraktno znanje, ki ga izrazi kot raztrgano zavest. Zaveda se samega sebe kot raznolikega sveta in nastajanja sveta brez določanja na sebi. To je abstraktno obče, ki eksistira kot njegov odtujeni svet, ki ga prosto širi in pojasnjuje v svetu onstran, kajti tako čisti jaz sebe zre zunaj sebe. Sicer pa površno dojema svojo odsvojitev, gibanje zavesti in razum, gibanje predmetne substance ga ne mika. In tako je samozavedanje ne dejanski duh, tisto predstavno, ki ga izreka kot absolutno raztrganost ali kot čisto sebe vednost.
Posameznik je danes dejaven kot čisti jaz, ki ga na primer izraža politik, kadar pojasnjuje svoje prepričanje in poskakuje iz enega sveta v drugi svet. Izreče neposrednost, ki je ne razvije v obstoj, ampak odpravi na način igre abstrakcij in s pomočjo pojasnjevanja. Zakaj pa ne, njegov predmet je čisti jaz, ki idealizira samega sebe ali tisto, kar pošlje čez. Tako nam politik pove, da mišljenje ni dejavno in se ne ukvarja z gibanjem predmetne substance in določanjem predmeta. Takšna dejavnost, ko predmet ne doseže svoje določenosti, je gnanje zavesti, ki idealizira neko razpoloženje.
Čisti jaz gradi svoj subjektivni svet enega za drugim in sebe prosto nadaljuje. Dejaven je enostransko in izžareva partikularni interes. Predmetnega sveta ne spoštuje, zato proizvaja pojavni svet. Svet pridela iz predstav in z igro abstrakcij, s katero odpravi sebstvo. Dejaven torej ni svobodno, kajti z gibanjem in postajanjem predmetne substance se ne ukvarja. Velikokrat bogato opisuje početje zavesti in izdela analizo iz nečesa, kar ni predmet. Menda se pojavlja v televizijskih oddajah s smotrom, da razgrne svojo domišljijo in razvije kak pojavni svet. Razen tega stvarnega sveta nikjer ne omenja, poveličuje pa svet onstran, kjer določila nimajo nikakršne veljave in se svet prosto nadaljuje v neki drugi svet.
Življenje postane lahkotno, ko se človek s predmetnim svetom in njegovim določanjem ne ukvarja. O tem pripoveduje zgodbe izobražen razumnik, ki je menda prepričan, da je njegova spretnost v tem, da idealizira svoje znanje in da izrazi moč nad slikami. In to demonstrira in izžareva, ker mu avtoriteta izobrazbe dopušča, da sveta ne jemlje resno. Sicer pa je aktiven na različnih področjih, kjer podarja nasvete in pojasnjuje vrednost abstraktnega znanja. Razen tega razlaga preteklost in zgodovino, prav tako izreče kako besedo o tem, kako ne gre razumeti zgodovine. In potem se pojavi na televiziji in v oddaji o prihodnosti hvali čisti jaz. To so oddaje, ki se ne ukvarjajo s predmetnim svetom, ampak izpeljejo igro abstrakcij. Zakaj tako razumnik odigra možen svet na površju, kar izključi objektivnost. Danes je hvaljen samo potencialen svet, čisti jaz in zdravi razum.
In gledam oddajo na TV, v kateri se predstavlja visoko izobražen razumnik, ki hvali svoje znanje. In kaj opazim, to, da njegov predmet ni določen. Vprašanje postavi voditelj oddaje, gost pa artikulira svoje odgovore. Odmetane misli sestavijo svet, ki se nadaljuje v neki drugi svet. Najbolj udari tisto, kar gre čez in je neki nasprotni svet. In tako razumnik v oddaji zgradi različne svetove nečesa, kar ni predmet in se prosto nadaljuje, ker ne prehaja v nič sebi drugega. Svet razumnika sproti izginja in se pojavlja kot neki drugi svet. Televizijska oddaja izpove, da ni namenjena predmetni vsebini, ampak razumniku in njegovi predstavitvi. Pomembno je, da je v oddaji izobražen razumnik izrazil čisti jaz in moč izobrazbe ter pokazal, kako idealizira samega sebe in abstraktno znanje.
Danes je hvaljen čisti jaz, ki sebe prosto nadaljuje kot abstraktni jaz. Zakaj podarja samo tisto, kar je abstrakcija in potencialen svet. To pa seveda ni stvaren svet, ki bi dosegel postajanje, ampak svet, ki se nadaljuje in ne raznaša nobene predmetne vsebine, ker je svet čistega jaza.