In tako je duh iz dneva v dan in velikokrat dejaven brez cilja, zakaj on se pojavlja kot čutno obče. Kar pove, da sveta ne ustvari na način postajanja. Duh se enostavno nadaljuje in je neko nadaljevanje prejšnjega dne. Tako kot se dan zlije v neki drugi dan in tako tudi duh, ki spotoma oblikuje kakšno početje zavesti. Zakaj v tem vsakdanjem svetu ne gre za prehajanje nečesa prvega v drugo, ampak gre samo za to, da se duh nadaljuje in izpolni sebe kot tistega, ki aktivira zavest in je navajeno početje zavesti, s katerim izpolni gibanje razuma in čisti jaz. To je v bistvu početje in gnanje čistega jaza, ki uživa samega sebe, zakaj ne gre mu za gibanje substance in stvarni svet.
Duh svojo aktivnost vsak dan zaznava in jo neresno presoja. Sprašuje se, kaj dela dobro in kaj bi moral izboljšati, da bi bil dejaven bolj produktivno in ustvarjalno. V ta namen prebere kako zanimivo knjižno delo ali prelista kakšno strokovno revijo, vmes pa tudi izreče kako mnenje, da izrazi svoj razumniški zanos. Vsakdanja dejavnost ga drži ujetega v pojavnem svetu, kjer svet zgolj je in se pojavlja površno in sploh ne v interesu postajanja sebstva, ki bi ga naj duh vzpostavil na način svoje odsvojitve. A duh je dejaven prosto in s ciljem, da sebe nekako izreče. Lahko bi rekli, kot dejanski duh sploh ni dejaven, saj neposrednosti ne posreduje, pač pa jo zgolj spremeni ali preoblikuje v kako nasprotje. To je namreč neka aktivna pozicija zavesti, ko zavest sebe izpolni tako, da svojo aktivnost zgolj uveljavi. Zakaj zavest ni vajena gibanja, s katerim bi predmetna substanca dosegla samozavedanje. Pomembno je le to, da duh predstavi svojo izvorno nadarjenost.
Ko zavest ne posreduje svojih misli in sveta ne ustvari, je to neko početje zavesti, ki ne naredi ničesar za to, da premaga lastno subjektivnost. Potem tudi tisto, kar biva kot svet, ni nobena stvar, ampak pojavni svet kot brezduhovno sebstvo. Jaz se odriva od samega sebe, vendar ne s ciljem da sebstvo vzpostavi, ampak da izrazi neko gnanje zavesti v sami sebi. Tako se posameznik sebi predstavi kot izražen čisti jaz. Gibanje zavesti je neko početje razuma, ki uživa samega sebe. Se pravi, abstraktni jaz je tisti, ki je ujet v pojavnost, zaradi česa ne premaga tistega, kar odrine od sebe.
Duh aktivnosti ne izvaja s ciljem, da svoj svet udejanji v načinu postajanja. Verjame, da je dejaven svobodno in da svoje delo opravlja dobro. Zaradi tega se ne ukvarja s seboj in ne razmišlja, kako svojo dejavnost izpopolniti. Izobrazbo ima in ne vidi razloga za to, da bi sebe kot dejavnega duha izpopolnil v načinu postajanja. Kot izobražen duh se preživlja kot razumnik, ki zna upravljati z abstraktnim vedenjem in prav tako dojeti, kaj bo iz česa sledilo. Ni kaj, dejaven je vedno v interesu njegove abstraktne stvari, ki jo nekako omeji na nekatera določila, s katerimi kot da hoče pokazati, da je dejaven učinkovito. Zaradi navajenega obnašanja vedenja, se pojavlja kot abstraktna moč in sila svoje izobrazbe, s katero premaga lastno subjektivnost ali tisto prosto določeno kot objekt.
Ali je danes izobražen duh dejaven v interesu, da svoj svet ustvari in hkrati spreminja tako, da je dejaven kot duh, ki si samega sebe odsvoji na način postajanja? Tega najbrž ne more potrditi, kajti dejaven ni svobodno, ampak rutinsko in sploh ne s ciljem, da pri ustvarjanju svojega sveta upošteva logično sovisnost in princip postajanja. Tega ne upošteva, kajti dejaven je v interesu posredovanja svojega znanja in tako tudi gnanja čistega jaza, ki se danes preganja s praznimi mislimi in abstraktnim vedenjem. In ravno to odlično demonstrirajo mediji, ki so dejavni na nivoju abstraktnega vedenja in razuma. Razum je namreč tisti, ki gospodari povsod tam, kjer gre za veljavo čistega jaza. Hočem reči, razumarstvo je tisto, ki dejavnega duha izključuje, kajti zaznavajoči razum ima povsod prednost. Pa ni čudno, če se danes ne ceni odsvojitve duha, čisti dojem in postajanja. Potemtakem: če duh ne bo začel spoznavati odsvojitve in postajanja substance, bo razumarstvo še naprej izdelovalo pojavne svetove, ki niso z ničemer utemeljeni in zato tudi nimajo nobene dejanske vrednosti.