Danes se na široko govori o umetni inteligenci, ni pa ta pojem posredovan in določen v postajanju ali osnovi. O umetni inteligenci se ne razmišlja natančno, pa čeprav se pojem hvali kot kako umno dejavnost. Umetna inteligenca je menda opisana kot nekakšna sila razuma, ki je sposobna sestaviti živahne svetove ali igro abstraktnega razuma, kar je napredovanje po slikah in predstavah, saj izpelje le neki abstraktni smisel. Skratka, umetne inteligence se ne dojema iz osnove, v kateri bi bilo predstavljeno posredovanje in gibanje substance ter vzpostavljen njen pojem tako, kot to gre vsakemu drugemu pojmu. Umetna inteligenca namreč ne stopi v odnos s predmetom, saj je tisto, kar podarja samo abstraktni smisel. Potemtakem umetna inteligenca daje formalno znanje, ki ga prikazuje tako, kot to kaže zdravi človeški razum. On se namreč jemlje za realno zavest, ki pa v zaznavanju ni nič drugega kot igra abstrakcij. Zaznavajoči razum se preganja z določenim znanjem, prav tako z refleksijo, ki jo dvigne v razdrobljeni svet, ki pa ni nič drugega kot abstraktna vsebina. Razum se namreč drži čutne eksistence ali fiksiranega znanja, tudi pojasnjevanja razločkov, ki delajo svet bolj razumljiv. A ta svet je le pojavni svet, saj ne doseže objektivnega gibanja.
Objektivnega gibanja umetna inteligenca ne izpelje, kajti dejavna je kot gibajoči se razum, ki ne vzpostavi predmeta in se do tistega, kar ima pred seboj obnaša tako, kot to demonstrira abstraktni razum. To je gibanje razuma, ne pa predmetne substance. Zaradi tega na substanci ne nastane nič novega, kajti gre za predstavitev in določanje znanja, kar je neko členjenje znanja, v katerem je mogoče najti veliko zadovoljstva, kajti znanje je izpeljano kot neko spoznavanje. Na kratko, umetna inteligenca odčitava lastno določanje in sebe predpostavlja svojim znanjem.
Umetna inteligenca napreduje po slikah in predstavah in se odnaša proti lastni določenosti. Tako odkrije znanje kot fiksirane določenosti obče vsebine. In tako je tisto, kar je vsebina, znanje substance. Pa je moč umetne inteligence v tem, da se obnaša kot kak teoretičen duh, ki spoznava obče in ga odčitava kot sebe samo. Zaradi tega jemlje lastno določenost kot neki dovršeni svet znanja. Iz sebe določena umetna inteligenca je zbir primerno dejanskega znanja, kajti tisto, kar je njen svet, to so njene določenosti. Skratka, umetna inteligenca ne pridela odnosa predmetne vsebine, ampak le znanje substance, ki je formalno.
Umetna inteligenca torej ni dejavna v načinu nastajajočega vedenja, ki predmetno substanco vzpostavi v njeni osnovi na ta način, da realnost doseže svoje proti postajanje ali sebi enakost, tj. razdvajanje substance v načinu logične sovisnosti. Kar pove, da ni dejavna v interesu tistega drugega ali sebi enakosti, ki je čisti dojem, v katerem je substanca določena skozi obče momente. Potemtakem je umetna inteligenca dejavna nekako tako, kot to danes kaže zaznavajoči razum, ki se s posredovanjem in postajanjem substance ne ukvarja. Kajti razum demonstrira določanje in odpravljanje določanja, in tako sebe izpolni na način gibanja, ki je neposredno nasprotje samega sebe ali razloček.
Naj tukaj omenim naslednje: vedenje je zavest umnega predmeta, ki pa ga umetna inteligenca ne dojema kot postajanje realnosti in njene dejanskosti. Še več, umetna inteligenca sploh ni dejavna s smotrom, da tisto končno posreduje in ga vzpostavi kot neskončno. Se pravi umetna inteligenca ima za smoter le to, da izpolni sebe z določeno vsebino, ki je čista stvar, v kateri je najti tisto čisto obče, ki se med seboj zunanje prežema in je nekakšen svet ali čista stvar mnogih razločkov. To pa pomeni, da čisto stvar opremi s povedki ali tistim nekim pogojenim in pojasnjevalnim, ki sploh ni vezano na osnovo ali temelj tistega, kar že je konkretna vsebina umetne inteligence. Razen tega umetna inteligenca ne prikazuje gibanja predmetne substance s smotrom, da predmet doseže razdvojenost v proti postajanju ali elementu vedenja. Element vedenja je namreč temelj v katerega preide bistvo predmeta s ciljem, da je substanca v svoji osnovi določena v obliki postajanja.