Če kdo meni, da v našem času fantazija in umišljanje nimata veljavnosti, se moti. Zanesenjaštvo je dejavno v medijih in ga je moč zaznati; zakaj zanesenjak se ne ukvarja z realnostjo in njej pripadajočo dejanskostjo. Zanesenjak se obnaša kot utopist, ki izmišlja svet in verjame, da svet ni nič drugega kot čista sebe vednost, ki jo je mogoče neomejeno širiti, saj je danes povsod slavljena. Zato je popularno odigrati kak utopičen svet tudi v mediju, saj kriterij resnice ne obstaja, pa je svet, ki ni resničen, občudovan in zelo priljubljen. Zakaj svet lahko biva tudi kot možen svet, in tega danes hvalijo zlasti nesvobodni novinarji in politiki, ki dajejo prednost svetu brez realnosti. Politik in novinar naj ne bi razmišljala preveč, zato se igrata s praznimi besedami in izmišljata osebne svetove. Razen tega je aktivna umetna inteligenca, ki že napoveduje, da se naj človek preneha ukvarjati s filozofijo, logično sovisnostjo, odsvojitvijo in z mišljenjem, o katerem duh časa že lep čas ne beseduje.
Duh presega samega sebe tako, da izdeluje sprevrnjene svetove, tj. neresničen svet, ki ga povsod hvali in povzdiguje kot kak napol resničen svet. Najbrž verjame, da je sprevrnjeni svet dosti bolj zanimiv kot pa kak neposredni svet. Zato ni neobičajno, da postajanja in določenost sveta ne slavi in da občuduje sprevrženi svet. Videz daje že tak, kot da ga spremenjeni svet noro podžiga, ker v njem najde sebe in trdnosti, ki niso vezane na nobeno realnost. To je tisto zanesenjaštvo, ki govori zlasti o tem, da duh išče zadovoljstvo v izmišljenih svetovih, ki niso vezani na realnost in njeno dejanskost. In ravno o tem zanesenjaškem svetu govori umetna inteligenca, ki že kaže, da bo delovala na področju možnega sveta, ker ta svet ne vsebuje realnosti in njej pripadajoče dejanskosti. In tako bo svet čista vednost, s katero bo upravljala umetna inteligenca ali pa kak čisti jaz.
Ni težko uvideti, da duh beži pred realnostjo in se zateka v možne svetove, kjer občuduje moč domišljije in idealizem, s katerim baje premaga vsak svet. Zato ni čudaško, da danes kak zanesenjak uveljavlja zamišljeni svet, ki motivira refleksijski razum in domišljijo, s katero je baje mogoče pridelati celo kak predmeten svet. Zakaj svet onstran zmore izraziti neizmerno maso hotenj in podob, ki izginejo in se pojavijo v kakšnem nedoločnem svetu. To je namreč svet, ki ne nastane iz osnove ali temelja in ga obvladuje utopist, ki je mojster za namišljeni svet. In tu naj omenim še to, levičarski fanatizem je menda prvak vseh prvakov v napihovanju možnega sveta, kajti tisto, kar odrine od sebe, to je prazno umišljanje na pojavni svet.
Utopist je danes aktiven tam, kjer realnost ni navzoča in je govora o možnem svetu. Utopist se namreč boji realnosti in postajanja stvarnega sveta. Zaradi tega preskoči realnost in je dejaven kot zanesenjak. O tem veliko govori duh, ki z realnostjo noče imeti opravka, ker je menda ne dojema tako, kot ji gre iz njenega gibanja in postajanja. Sicer pa je preziranje realnosti danes povsod dobrodošlo, kajti utopičen svet bi naj bil bolj zanimiv. Utopist realnost enostavno preskoči, kajti v izmišljenem svetu lahko izvaja spekulacije na način čistega jaza. Prisluhnite utopistu in odkrili boste, da se z realnostjo in njeno dejanskostjo ne ukvarja. Zaradi tega operira v svetu, kjer dobi besedo njegova domišljija in samovolja ter čisti jaz. Lahko bi rekli, utopist si sebe odsvoji tako, da realnost preskoči in je dejaven kot zanesenjak, ki uresničuje svoj entuziazem. Zato tudi ni nenavadno, da je dejaven kot kak raziskovalec pojavnega sveta in slepe vdanosti. Zakaj on preklinja realnost, a občuduje sanjarski svet, katerega začetek najde v sebi ali kakšni izmišljeni predpostavki. Utopista ne mika obstoj in realni svet, saj realnosti ne dojema iz postajanja, kajti realnost je njegovo vedenje in tisto, kar gre čez in je svet sprevržen v abstrakcije. V tem svetu pa pride do izraza njegova domišljija in navdušenje, ki ga danes demonstrira levičarski fanatizem, ki realnosti in njene dejanskosti ne spoštuje, ker najde resničnost v početju in gnanju zavesti. Tako si odsvoji svojo osebnost in drugo, ki je jaz sam.
Mogoče pa bo zgornji tekst obudil kakega utopista, ki verjame, da svet ni nič drugega kot čisto vedenje, v katerem predmetna realnost in njena dejanskost nimata deleža.