Če vas zanimata pojma končno in neskončno, potem preberite v Znanost logike I, kako o pojmih končno in neskončno razmišlja filozof Hegel. To je temeljito razmišljanje, ki bi ga moral vsak duh, še posebej pa filozof, razumeti iz odnosa in postajanja substance. Namreč pokazano je, kako končno doseže neskončno v medsebojnem odnosu. Zakaj končnost, v kateri je vsebovana neskončnost, vsebuje svoje drugo in je na sebi drugo same sebe. Hegel zapiše, da je »tisto, v čemer se končno odpravi, neskončno kot negiranje končnosti.« Filozof ta odnos izpelje skozi načelo, da je končno idealno, ki ga tvori idealizem. Toliko le, da spomnim, da sta ta dva pojma tista, ki odlično prikazujeta Heglov element vedenja. Namreč Sistem vede v prvem delu določi predmetni element v njegovem proti postajanju. Tega pa nazorno izrazita tudi pojma končno in neskončno. Odnos teh dveh pojmov doženite, kajti tisto bistveno logične sovisnosti je ravno to, da nekaj prvega prehaja v drugo in je gibanje in postajanje substance, kar je razločevanje globine kot strani nasprotja.
Cilj duha bi naj bil, da spozna odsvojitev in da dojame samega sebe iz gibanja in predmetnega elementa, ki ga filozof Hegel razlaga v prvem delu Sistema vede. Ne dajte da vas vodi zdravi razum ali pa čisti jaz, kajti tu je zdaj čas, ko je nujno spoznavati duha iz odsvojitve in nastajajočega vedenja. To je nujnost sodobnega časa, ki razodeva duha iz gibanja substance in postajanja. Kajti to je notranji svet, ki ga že upodablja sodobna umetnost. Na vaša vrata že trka Svoboda, ki vas bo objela in vam izrekla čestitko, ker ste se odločil prehoditi pot, ki jo le redki prehodijo. Zakaj vi že berete Fenomenologijo duha in veste, da je duh gibanje, postajanje in zavest umnega predmeta.
Sodoben čas tu in tam zaznava filozof, ga pa ne dojema. Še vedno hvali navajeno obnašanje vedenja in verjame, da stoji na vrhu sveta. Pa čeprav sodobna umetniška dela kažejo notranjo lepoto, to ni dovolj, da bi zapustil vrh sveta in stopil na zemljo in naredil korak v notranjost. Zakaj notranja gibanja pripovedujejo, da zna biti notranja lepota bolj zanimiva kot zunanja. Notranje gibanje substance je filozof Hegel razgrnil v Sistemu vede, kjer izžareva, kako si duh sebe odsvoji in ima samega sebe za predmet. Tega principa duh sodobnega časa ne spoštuje, kajti hvali igro abstrakcij, nesvobodo in nepredmetni svet. Uboga zapovedi zdravega razuma in povzdiguje abstrakcijo nedoločene biti ter čisto vednost kot tako.
Filozof Hegel vam odkriva, kaj je gibanje duha in kaj se pravi biti dejaven in zbran okrog predmetne substance in njenega postajanja. Ne čudite se, če ne boste dojeli vsebine s prvim branjem in če se boste vračali na začetek, da bi dojeli gibanje predmetne substance in odsvojitev duha. Filozof Hegel vam bo pokazal, kako izvaja gibanje duh in kaj je pri tem bistveno. To bo vaš pogled usmerilo proč od abstraktnega znanja, ki vam ne dovoli, da svobodno zadihate. Vi ste namreč duh, ki mu postaja jasno, da je nujno spoznati samega sebe in svojo odsvojitev ter delovati po pameti božji.
Zdi se, da naš svet že proizvaja bolečino, ki jo človek sprejema, ker ni dejaven svobodno. Vodi ga zdravi razum, zaradi tega svojega sveta ne ustvari iz gibanja. Zaposlen je z igro abstrakcij in zato povsod hvali in hvali abstraktno znanje in predstave, pri tem pa le tu in tam izkusi, da ni dejaven kot duh. Zato tudi bolečine ne jemlje resno, ker mu praksa življenja odseva, da goljufanje sodi v ta naš svet. Zaradi tega ničesar ne spreminja, lahko bi rekli, vedno bolj je navdušen nad neresničnim svetom, ki trdo stoji na tleh in se ne spreminja. Bolečina ga sicer večkrat spravi v slabo voljo, vendar spreminja nič. On vztraja pri tem, da svet ostane takšen kot je in da se ne spreminja. In potem sploh ni čudno, da večkrat hvali bolečino, ki jo pridela čisti jaz z igro abstrakcij in s pomočjo razuma.
Menda bo sčasoma postalo jasno, da z igro abstrakcij in zdravim razumom ni mogoče ustvarjati sveta. Vprašanje je, čemu služijo ogromne količine abstraktnega znanja? Jaz sem spremljal človeka, ki je spoznaval duha v odsvojitvi in postajanju. Danes lahko rečem, da je odsvojitev duha nujno spoznavati. Če se spoznavanje duha ne bo začelo, bo čisti jaz z igro abstrakcij ta naš svet izničil.