Skip to content

Danes so odločilna govorna dejanja

Posted on 7 februarja, 20214 junija, 2021 By Jože Požar
Danes so odločilna govorna dejanja

Zgleda da v tem našem svetu ne moreš najti obče ideje, ampak samo govorna dejanja, s katerimi se vpliva in učinkuje na druge. Posamezni interes je tisti, ki se ga predstavlja. Človek ne beseduje o določnem predmetnem svetu, ampak o tistem, kar je neka njegova določena zavzetost ali interes. Se pravi, dejaven je s smotrom, da z govornim dejanjem vpliva na druge. Kar ga poganja, to idealizira čez govorna dejanja.

Neizpolnjena abstrakcija

Ekspozicija početja zavesti v sebi

Posted on 31 januarja, 20215 junija, 2021 By Jože Požar
Ekspozicija početja zavesti v sebi

Sebi sem začel postavljati nenavadna vprašanja, ne najdem pa odgovorov na njih. Mogoče je to zapletenost, ki se je pojavila kot odpor na minula dogajanja. Videz je, kot da poskušam sebe dohiteti, a vedno izginem v postranske svetove. Tako da tisto, kar želim izpolniti, to se običajno razbije v brezduhovno sebstvo. Zdi se kot da nenehno nekaj iščem, a v resnici si želim, da bi bil dejaven kot nekoč in da odigram kako enostavno postajanje.

Neizpolnjena abstrakcija

Idealizem, ki se konča v dejanjih jezika

Posted on 24 januarja, 20215 junija, 2021 By Jože Požar
Idealizem, ki se konča v dejanjih jezika

Najprej: svet ni samo preseganje abstraktnega izkustva in potem pridelovanje predstav, ki niso vezane na postajanje stvarnosti. Tisto preseganje izkustva z abstraktnimi predstavami ali prikazni, ni nič drugega kot manifestacija sebstva, ki se konča v dejanjih jezika. …

Neizpolnjena abstrakcija

Filozofija in čista sebevednost

Posted on 17 januarja, 20215 junija, 2021 By Jože Požar
Filozofija in čista sebevednost

Mnenja sem, da se filozofijo predstavlja lahkomiselno. Lahko bi rekel, filozofija je postala nespameten svet, ki ga izžareva neizobražen filozof, ki filozofijo dojema kot abstraktno vedenje. Zato ni čudno, če je filozofija povsod predstavljena kot abstraktno vedenje. To pa ni predmet filozofije, ampak abstraktno vedenje, ki nima nobene meje. …

Filozofsko zrno

O dejanskem svetu izobraženca

Posted on 10 januarja, 20217 junija, 2021 By Jože Požar
O dejanskem svetu izobraženca

Neverjetno kako lahkomiselno se danes izraža izobraženec do realnega sveta in njene dejanskosti. Poglejte kako realnost dojema na primer novinar, ki realnosti in njene dejanskosti sploh ne čisla. Namesto da prakticira realnost in dejanskost, operira z abstrakcijami vedenja, in to tako, da jih širi in podaljšuje v nasprotne svetove. …

Neizpolnjena abstrakcija

Abstraktno izkustvo in goljufija samega sebe

Posted on 3 januarja, 20217 junija, 2021 By Jože Požar
Abstraktno izkustvo in goljufija samega sebe

Ko duh predstavi kako vedenje, potem še to ni dejaven duh, ki misli predmetno substanco. Potem to tudi ni svoboden duh, ampak duh kot neduhovna zavest, ki posreduje neko abstraktno vedenje in mu daje eksistenco. Ta duh pravzaprav kaže, da goljufa samega sebe, zakaj on ne razgrne predmetne substance, ampak poklanja drugim le vedenje kot abstraktno izkustvo, s katerim udejanja izobrazbo. …

Neizpolnjena abstrakcija

Spoznavanje samega sebe skozi odsvojitev vedenja

Posted on 27 decembra, 20207 junija, 2021 By Jože Požar
Spoznavanje samega sebe skozi odsvojitev vedenja

Človek v svojem spoznavanju še ni prišel tako daleč, da bi lahko rekel, poznam samega sebe, o svoji odsvojitvi vem vse. Zato duh, ki danes govori, da je z izobrazbo spoznal samega sebe, zagotovo nima v mislih spoznavanja v njegovi odsvojitvi. Ta duh ne ve, kaj se to pravi dojeti sebe ko tistega, ki se je sposoben odsvojiti ali biti dejaven na način, da vzpostavi svoje vedenje kot predmet. …

Filozofsko zrno

Bil sem ujetnik korona virusa

Posted on 20 decembra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
Bil sem ujetnik korona virusa

Tako se je začelo. Zvečer sem se ulegel v posteljo. Ne takoj, ampak potem. Svet je bil že tam, bil je v meni; tudi slika, ki je visela na steni, vendar ne tista moja, ki jo jaz vsak dan zelo rad gledam. Tudi soba ni bila več čisto moja, ampak od njega. On je namreč že bival v meni. Zaradi tega tudi druga soba ni bila več prepoznana, saj se je prostor kar naprej spreminjal in pačil.

Neizpolnjena abstrakcija

Gibanje predmetne substance izobraženec podcenjuje

Posted on 15 novembra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
Gibanje predmetne substance izobraženec podcenjuje

Izobraženec ne hvali gibanja in postajanja substance, ampak samo vedenje kot tako. Tega pa ne postavi kot predmet, ampak ga povzdiguje in širi neomejeno, da si pridobi nasprotne oblike abstraktnega vedenja. Kar seveda ni stvarni svet, ampak abstraktno vedenje, ki ga podarja drugim kot čisto sebevednost. …

Abstraktno mišljenje

Danes mediji ignorirajo princip realnosti in njene dejanskosti

Posted on 8 novembra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
Danes mediji ignorirajo princip realnosti in njene dejanskosti

Ko duh ni dejaven v interesu realnosti in njene dejanskosti, je dejaven subjektivno in samovoljno. To hoče reči, ko medij v informativni oddaji dogodka ne prikaže kot odnos realnosti in njene dejanskosti, ni dejaven objektivno. Rečeno še tako, ko medij dogodka ne prikaže kot razmerje realnosti in njene dejanskosti, ga kaže tako kot ga zaznajo oči novinarja ali kot abstraktno nespremenljivo podobo. …

Abstraktno mišljenje

Prazni intelektualizem kot preseženo abstraktno izkustvo

Posted on 1 novembra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
Prazni intelektualizem kot preseženo abstraktno izkustvo

Ubogi duh, kjerkoli predstavi moč izobrazbe, tam je govora o možnostih in virtualnem svetu, v katerem upodablja dejavnost zanesenjaka, ki je dejaven brez cilja. Zakaj on sveta ne začenja iz nobene postavljene osnove, ampak tako, da spravlja v gibanje abstraktno izkustvo. Se pravi, predmeta ne vzpostavi, ker je predmet njegovo izkustvo. …

Abstraktno mišljenje

Mišljenju se predmet giblje v predstavah in sploh ne v dojemih

Posted on 25 oktobra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
Mišljenju se predmet giblje v predstavah in sploh ne v dojemih

Kar se tiče mišljenja in logike, tj. logične sovisnosti, ki predmetno substanco razdvoji, lahko rečemo, da mišljenje ni dejavno v elementu vedenja, ker se pač duh ne ukvarja z notranjim razdvajanjem substance, ampak s predstavami. To velja tudi za onega duha, ki hvaliči svoje vedenje kot tako in sklepa, da se on z mišljenjem ne rabi ukvarjati, ker ima toliko vedenja, da lahko vsako abstraktno izkustvo premaga z abstrakcijami vedenja ali svetom, ki mu nastane kot neki onstranski svet. …

Abstraktno mišljenje

Ustvarjalnost se začenja z odsvojitvijo samega sebe

Posted on 18 oktobra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
Ustvarjalnost se začenja z odsvojitvijo samega sebe

Duh, ki se zanaša na znanje in svoje prepričanje, zagotovo ni dejaven ustvarjalno. Ta duh najde svet v sebi in svojega vedenja ne postavi kot predmet; se pravi, s seboj ne stopi v razmerje. Zaradi tega obstane v neposrednem vedenju, ki je njegov čisti nerazločen jaz. To je njegov neposredni svet ali nespremenljivi svet, ki ni noben predmet, ampak njegovo vedenje, ki nastopa v imenu predmetne substance. …

Abstraktno mišljenje

Lažidemokrat izdihava ošabnost in vero v nebesa

Posted on 11 oktobra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
Lažidemokrat izdihava ošabnost in vero v nebesa

Tisti, ki ne spoštuje principa svobode, je menda lažidemokrat, ki razume demokracijo napačno ali plehko. Lažidemokrat odseva samo enostranske interese ali tisto, kar mu sporoča njegov notranji glas. Ta duh ne ve, da je bistvo demokracije to, da je religija udejanjena v njej. Potemtakem bi naj duh izpeljeval svet, v katerem bo religija pričujoča in navzoča kot dejanski svet. …

Abstraktno mišljenje

Izobražen duh in logična sovisnost

Posted on 4 oktobra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
Izobražen duh in logična sovisnost

Če si kdo razumnika predstavlja kot duha, ki je sposoben logično misliti predmetni svet, potem ga je treba opomniti, da se izobraženec ni učil logično misliti predmetnega sveta. To omenjam, ker izobražen duh s svojo dejavnostjo to očitno kaže. Namreč on je trmasto dejaven na način stare metafizike, s katero ne pride dalje od neposrednosti. …

Abstraktno mišljenje

Ko je filozofija abstraktno vedenje

Posted on 27 septembra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
Ko je filozofija abstraktno vedenje

Zopet sem prisluhnil filozofu na radio, ki ni vedel, kaj je predmet filozofije. Govoril je o svoji dejavnosti, o delih, ki jih je prebral, predmetu filozofije pa ni poklonil niti enega stavka. O predmetu filozofije in gibanju predmetne substance torej ni govoril, je pa govoril o nedejanskem vedenju, ki ga je možno širiti neomejeno.

Filozofsko zrno

Izobražen duh ne izdeluje nobenih učinkov

Posted on 20 septembra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
Izobražen duh ne izdeluje nobenih učinkov

Tisto, kar danes od sebe odrine izobraženec, je sebstvo, neko vedenje, s katerim ne pridela nobenih učinkov. To je početje zavesti, s katerim zavest doseže pojavni svet, ki je nekakšen dovršeni svet, vendar zunanje povezan. Smoter izobraženca je, da predstavi moč svoje izobrazbe in vedenja, pri tem pa ne vidi, da je ta dejanskost zgolj nasprotje, ki jo lahko poljubno širi ali dopolnjuje neomejeno. …

Abstraktno mišljenje

O filozofiji sodobnega časa

Posted on 13 septembra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
O filozofiji sodobnega časa

Jaz nisem eklektik, ampak človek, ki z veseljem bere Heglovo filozofijo in poskuša kaj povedati o njej na internetu v trdnih pomenih. To počnem, ker menim, da sem Heglov Sistem vede dojel in da sem sposoben njegovo bistvo osvetliti. Brez veze je kar naprej govoriti, da je Heglova filozofija težko razumljiva in za navadnega človeka nedojemljiva.

Filozofsko zrno

Levičar razume demokracijo kot igro enostavnih dojemov

Posted on 6 septembra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
Levičar razume demokracijo kot igro enostavnih dojemov

Če kaj, potem je danes jasno, da levo usmerjeni duh razume demokracijo po svoje, tj. kot igro njegovih interesov, ki jo vodi abstraktni razum. On prideluje prazne možnosti in izmišljenine, ki niso noben predmetni svet, ampak drugo njega samega. …

Abstraktno mišljenje

Duh hvali in pojasnjuje svoje vedenje

Posted on 30 avgusta, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
Duh hvali in pojasnjuje svoje vedenje

Da je danes pojasnjevanje vedenja tako priljubljeno, gre hvalnica izobraženemu duhu, ki hvalisa abstraktno vedenje in njegovo pojasnjevanje. Pojasnjevanje pač povsod zaigra, ker je prepričan, da na ta način svoje vedenje dodatno osvetli. …

Abstraktno mišljenje

Napredovanje v razumevanju predmeta filozofije

Posted on 23 avgusta, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
Napredovanje v razumevanju predmeta filozofije

Če se bo duh držal kategorij in tistega zunanjega razumevanja predmeta filozofije, zagotovo ne bo napredoval v razumevanju predmeta filozofije. Zakaj abstraktna filozofija, s katero duh izdeluje predstave o filozofiji, ki se nikjer ne začenja in ne konča, ni noben določen predmetni svet filozofije, ampak zunanja snov, ki ničesar ne doprinese k razumevanju predmeta filozofije. …

Filozofsko zrno

Obča sebevednost je njegov predmet

Posted on 16 avgusta, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
Obča sebevednost je njegov predmet

Da je subjektivnost postala v medijih tako priljubljena, gre pripisati sedanjemu času, ki terja od duha, da si sebe odsvoji in da se pojavlja kot reprezentant svojega sebstva, ki ga nekako odpravi in predstavi. A odsvojitev še on ne dojema, zato se pojavlja v abstraktnih predstavah, ki govorijo, da še nima izkušenj o tem, kako si samega sebe odsvoji. …

Filozofsko zrno

Duh in dojemanje sedanjega časa

Posted on 9 avgusta, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
Duh in dojemanje sedanjega časa

Pride čas, ko duh začne znova premišljevati svet iz izvora. Mogoče odkrije, kako se čas in prostor pojavljata skozi gibanje substance. Morda celo spozna, da je gibanje substance dosti bolj vabljivo kot abstraktno vedenje. Naj spomnim, svet ni samo vedenje kot tako, zato je treba čas in prostor razumeti iz gibanja substance, tj. iz elementa vedenja.

Filozofsko zrno

Filozofija je ujetnik metafizičnega razuma

Posted on 2 avgusta, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
Filozofija je ujetnik metafizičnega razuma

Kaže da se sodobni filozof ni ničesar naučil od starih filozofov. Če bi se, bi zagotovo filozofijo dojemal kot predmetni svet. S predmetnim svetom se ne ukvarja, ker še ni doumel, da ima filozofija svoj predmet. Namesto da spoznava predmet filozofije, sestavlja nekakšne abstraktne in enostranske svetove, v katerih ni govora o predmetu filozofije.

Filozofsko zrno

O abstraktni svobodi novinarja

Posted on 26 julija, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
O abstraktni svobodi novinarja

Če kdo meni, da je novinar danes dejaven svobodno, se moti. Zakaj delovati svobodno, pomeni proizvajati svobodo na način posredovanja predmetne substance. To stremi reči, da mora realnost substance doseči svojo dejanskost. Zakaj le na ta način je lahko duh dejaven svobodno in v interesu predmetne substance, ki v dejanskosti doseže sebi enakost.

Abstraktno mišljenje

EU politika in obča ideja

Posted on 19 julija, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
EU politika in obča ideja

Brž ko EU politika ne dojema demokracije kot vrsto nadaljnjih določil svobode, ampak kot uveljavljanje strankarskih interesov, tedaj ni dejavna s principom. To je tista dejavnost, ko duhu ne gre za resnično svobodo, ampak za prevlado prepričanja, katerega pomanjkljivost je, da prezira občo idejo, tj. umno voljo.

Abstraktno mišljenje

Substanca zreducirana na vedenje samo

Posted on 12 julija, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
Substanca zreducirana na vedenje samo

Danes duh izžareva resničnost substance kot vedenje samo. Substanca je njegovo vedenje, ali, njegovo vedenje nastopa v imenu predmetne substance. To je samega sebe zagotovi duh, ki ve substanco kot njegovo vedenje. Hočem reči, predmetna substanca ni nič drugega kot njegovo vedenje. Kar je oblika neposrednega vedenja, to ni postajanje substance, ampak vedenje kot tako, ki ga duh odtuji ali odrinil od sebe.

Filozofsko zrno

Zavožena izobrazba in abstraktni razum

Posted on 5 julija, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
Zavožena izobrazba in abstraktni razum

Če se izobražen duh ne bo zbral okrog izobraževalnega sistema, bo zavožena izobrazba še naprej delala škodo sebi in drugim. Zakaj duh je prepričan, da izobraževalni sistem ne more biti boljši kot je, to izžareva. Ob tem pa ni odveč omeniti, da to prepričanje pridela ravno zavožena izobrazba, ki čisla gibanje razuma in neresnično vedenje.

Abstraktno mišljenje

Predmetna in abstraktna svoboda

Posted on 28 junija, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
Predmetna in abstraktna svoboda

Duh še ne zaznava, da ima predmetna svoboda to nujnost, da sebe naredi za svoj predmet. Na ta način si samega sebe odsvoji in tudi svojo sebienakost doseže. Pomembno je, da spozna razliko med predmetno in abstraktno svobodo. To sporoča, da se ne sme zadovoljiti s plehkim razumevanjem svobode, ampak da svobodo dojame kot substanco duha, ki jo pozitivno realizirana.

Abstraktno mišljenje

Ali filozofija izginja, ker predmetni svet že obvladujejo števila?

Posted on 21 junija, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
Ali filozofija izginja, ker predmetni svet že obvladujejo števila?

Filozofa se danes ne zaznava kot misleca, ki predmetni svet dojema na način logične sovisnosti in gibanja substance. In to najbrž zaradi tega, ker filozof predmeta filozofije ne jemlje resno, ampak kot neko igro abstraktnega vedenja.

Filozofsko zrno

Enostranski svet levičarja in disharmonija moralnosti in čutnosti

Posted on 14 junija, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
Enostranski svet levičarja in disharmonija moralnosti in čutnosti

Menda ja levičar ne misli, da je njegovo delo samo v tem, da obrekuje drugače misleče in hvaliči enostranski svet, s katerim pravzaprav kaže le svojo osebno nastrojenost, ki se mu običajno sprevrže v prazne možnosti ali neizpolnjene abstrakcije.

Abstraktno mišljenje

Duh danes ni dejaven v interesu predmetne substance

Posted on 7 junija, 2020 By Jože Požar

Duh in odsvojitev

Abstraktno mišljenje

Izobražen duh je poln sugestij in zagotovosti samega sebe

Posted on 31 maja, 2020 By Jože Požar

Neizpolnjena negacija sebstva

Abstraktno mišljenje

Ošabno lahkomiselnost neguje navidezna moč izobrazbe

Posted on 24 maja, 2020 By Jože Požar

Avtoriteta izobrazbe

Abstraktno mišljenje

Nasprotovanje še ni sovražen govor

Posted on 17 maja, 202017 maja, 2020 By Jože Požar

Onstran dobrega

Abstraktno mišljenje

Ali duh misli predmetni svet na način nastajajočega vedenja

Posted on 10 maja, 2020 By Jože Požar

Nastajajoče vedenje

Abstraktno mišljenje

Sodobna umetnost kot jo dojemam jaz

Posted on 3 maja, 202018 marca, 2022 By Jože Požar

Duh in sodobna umetnost

Sodobna umetnost

Duh in sodoben čas

Posted on 26 aprila, 2020 By Jože Požar

Duh in predmetni svet

Neizpolnjena abstrakcija

Ko svet ne doseže drugobiti

Posted on 19 aprila, 2020 By Jože Požar

O neposrednem svetu

Abstraktno mišljenje

Duh uživa razkošje raznolikega sveta in abstraktno svobodo

Posted on 12 aprila, 2020 By Jože Požar

Abstraktna svoboda

Abstraktno mišljenje

Nevsakdanje razmišljanje o koronavirusu in logiki zaznavanja

Posted on 5 aprila, 2020 By Jože Požar

O logiki zaznavanja

Abstraktno mišljenje

O abstraktnem blišču izobraženega duha

Posted on 29 marca, 2020 By Jože Požar

Duh in pojavni svet

Neizpolnjena abstrakcija

Lahkomiselni duh in drobnjakarski svet

Posted on 22 marca, 2020 By Jože Požar

Svet, ki ni predmetni svet

Abstraktno mišljenje

Razmišljanje filozofa Hegla o interesu

Posted on 15 marca, 2020 By Jože Požar

Interes

Neizpolnjena abstrakcija

Človek v zrelih letih

Posted on 8 marca, 2020 By Jože Požar

Duh v svoji pojavnosti

Neizpolnjena abstrakcija

Svet kot brezduhovno sebstvo

Posted on 1 marca, 2020 By Jože Požar

Samega sebe zagotovi duh

Filozofsko zrno

Filozofija kot prazna prikazen vedenja

Posted on 23 februarja, 2020 By Jože Požar

Zakaj filozofija ni razumljena

Filozofsko zrno

Izobražen duh in igra neresničnega vedenja

Posted on 16 februarja, 202016 februarja, 2020 By Jože Požar

O neresničnem vedenju

Abstraktno mišljenje

»Vedenje ne pozna le sebe, temveč tudi svojo mejo«

Posted on 9 februarja, 2020 By Jože Požar

Duh in meja vedenja

Filozofsko zrno

Sodobna vzvišenost poveličuje vedenje, spominjanje in refleksijo

Posted on 2 februarja, 2020 By Jože Požar

Svet čistega vedenja

Abstraktno mišljenje

Številčenje prispevkov

Predhodni 1 … 6 7 8 … 11 Naslednji

ONLINE NEWSPAPER

Razmišljamo nevsakdanje

Piše: Jože Požar

17. 11. 2026

Zakaj smo dejavni pomanjkljivo

Če mišljenja ne razumemo kot gibanje substance, potem tudi ne upoštevamo nastajajočega vedenja ali princip predmetne svobode. Predmetne substance ne posredujemo in pokažemo v proti postajanju. Dejavni smo pomanjkljivo, kajti svojo dejavnost prikazujemo čez predstave, ki pa niso določenost predmeta v njegovi osnovi. Tisto, kar že je naš predmet, to je abstrakcija nedoločene biti; začetek kot enostavna neposrednost ali realnost, ki ni dosegla svoje dejanskosti in ostaja abstraktna. Potemtakem nismo dejavni s principom postajanja in izražamo le svojo pomanjkljivost.

Ko človek sebe in gibanja substance ne dojema, ne napreduje v dojemanju samega sebe in predmeta. Hvali abstraktno znanje, hkrati pa izraža, da mišljenja ne koristi za to, da bi izboljšal gibanje in dojemanje substance ter sebe. Povzdiguje neko navajeno obnašanje zavesti, ker najbrž verjame, da je dejaven čisto ali v načinu proti postajanja. Njegov junak je vedno znanje, ki ga izboljša s kakim pojasnjevanjem ali dejavnostjo čistega jaza. In potem je njegov svet zgolj pojavni in ni opredmeten. To pove, da je abstrakcija nedoločene biti pridelek ali šolski produkt, ki ga prikazuje in razvije v nasprotujočo obliko; in to najbrž zaradi tega, ker gibanja substance ne dojema.
Predstava zavesti še ni objektivnost ali razvita predmetna substanca v njeni osnovni določenosti. Je neposrednost, ki je najrevnejša abstrakcija ali čista bit, ki ni dosegla svoje dejanskosti v proti postajanju. Jaz ima gotovost po jazu, po abstrakciji, ki je tisto čisto obče. Jaz torej izpelje zrenje, ki ga predstavi kot neposredno abstrakcijo. V bistvu podarja osebno držo, ki ni noben določen predmetni svet, ta je namreč oblika in produkt gibanja substance in proti postajanja.

Politik in stvarni svet

Piše: Jože Požar

13. 11. 2026

Povsod povzdiguje subjektivno držo

Med politiki je dejaven duh, ki favorizira subjektivno držo, obče volje pa ne upošteva, ker prakticira strankarske in osebne interese. Politik hvali in povzdiguje strankarsko neobjektivnost, občo voljo pa enostavno prezre. Graja nasprotnike in hvali pojavni svet ter svojo neomikanost.
Politik danes ne kaže omikanosti tako, da sebe osvobodi od abstrakcije, kajti igra abstrakcij je njegov produkt. To je neko mešanje znanja in misli ter preroškega govorjenja, ki hvali tisto, kar naj bo. To pa ni določena predmetna realnost, ampak abstrakcija, ki napoveduje, da je dejaven brez cilja in subjektivno; danes subjektivizem opredeljuje politika. Svojo neobjektivnost demonstrira, ker ni bil vzgojen za to, da sebe na sebi določi kot duha, ki se zaveda, kaj je stvarni svet in kako ga je mogoče vzpostaviti. Tisto Drugo, ki drži v sebi bistvo, enostavno prezre.

Da tudi mediji ne prikazujejo stvarnega sveta, ima zasluge nesvoboden novinar, ki hvali abstrakcijo in subjektivno nastrojenost. Z nesvobodo razkazuje osebno prepričanje, zakaj ni bil vzgojen za to, da svet osvobodi od abstrakcije in ga posreduje tako, kot mu gre po gibanju predmetne substance in proti postajanju, ki je določenost substance v osnovi. To je namreč način, ki duha osvobaja abstrakcije, kajti ona je njegova možnost in tako tisto, kar bi naj bil njegov interes.
Politik sebe in svoj subjektivizem razkazuje tudi v mediju, ker je najbrž prepričan, da z abstrakcijo veliko pove. Dejstvo je, da predmetnega sveta nikjer ne omenja, pa ni težko zaključiti, da je dejaven neomikano in sploh ne v interesu stvarnega sveta. Stvarni svet je nekakšen sovražnik, kajti o njem ne beseduje in ga ne hvali. Hvali samo enostransko nastrojenost.

Umetna inteligenca in njena izpolnitev

Piše: Jože Požar

11. 11. 2026

Kaj umetna inteligenca izdeluje

Ali umetna inteligenca ustvari svoj svet, o tem duh ne beseduje. Zdi se, da dejavnost človeške inteligence ni sprejemljiva, saj je ne gre istovetiti z umetno inteligenco. Ta je vsepovsod dejavna in demonstrira abstraktno miselnost, v katero nihče ne dvomi. Zakaj ne? Zato, ker je tisto, kar podarja znanje kot tako, torej abstraktno znanje, ki ga umetna inteligenca sama dokonča s pomočjo zrenja, predstav in spominjanja. Zakaj tisto, kar najde, to je umen svet ali fiksna določenost vsebine, ki jo reflektira v sebe. Dejavnost umetne inteligence je dojeta kot pametna dejavnost.

Umetna inteligenca tisto najdeno formira kot nekaj nepredmetnega. Zakaj stvar pridobi z zrenjem, ki ga zajame kot abstraktno miselnost, ki v višji obliki postane njen um. To je tisto, ko znanje sebe predpostavlja in je njegova izpolnitev hkrati izpolnitev inteligence. Potemtakem je tisto najdeno in umno, neka fiksirana določenost abstraktne vsebine. Zato lahko rečemo, umetna inteligenca podarja tisto umno ali fiksiran svet, ki biva kot eksistenca biti po sebi.
Umetna inteligenca najdeno postavi kot lastno znanje. Sebe dovrši kot zrenje, kar je neskončen um, kajti je predpostavljen kot fiksirano znanje. Zato je njena vsebina neko spoznavanje, ki je hkrati gotovost uma. Sicer pa umetna inteligenca napreduje po slikah in predstavah in je igra predstavljanja, ki je celota tistega, kar je skupek njenih določil in razločkov. Lahko bi rekli, umetna inteligenca potrebuje zor, da odčita tisto najdeno kot nekaj umnega.
Mimogrede, duh, ki hvali umetno inteligenco in ne doseže svoje objektivne izpolnitve, ne izpelje svobode svojega znanja. Realizira sicer abstraktno znanje, ne izpolni pa nič umnega.

Kaj ustvarja omikan duh

Piše: Jože Požar

6. 11. 2026

Hvaljen je posameznik in njegov subjektivizem

Zanimivo je, da omikan duh ne hvali gibanja predmetne substance, še manj logično sovisnost. Hvali abstraktno miselnost in igro abstrakcij, ki posredovanje substance izključi. Potemtakem slavi tudi razum in čisti jaz, ki ga ubogata s smotrom, da uresniči znanje in tisto, kar z znanjem oblikuje. Predmetni svet se ga ne dotakne, kajti znanje ima povsod prednost. Nikjer ne odseva, da ga zanima ustvarjeni svet in gibanje predmetne substance. Dejaven je privajeno in s smotrom, da predstavi svojo razmišljanje, ki ga zasleduje refleksija in čisti jaz, ta naredi svet bolj romantičen.

Tudi filozof in znanstvenik najbrž nista dejavna tvorno, kajti realizirata abstraktno znanje in kako refleksijo, ki jo opravita s pojasnjevanjem. Filozof slavi svoje razmišljanje ali subjektivizem, ki ne prispeva vrednosti, ki bi pomagala razgrniti filozofijo v določen predmetni svet. Tista abstraktna miselnost ne hvali predmeta filozofije in postajanja v njegovi osnovi. In to najbrž velja tudi za znanstvenika, ki ne prakticira predmetni svet in proti postajanje. Abstraktna miselnost ima povsod veljavo, kar pove, da predmet ni tisti, ki ga predstavi kot duhovno bitje, ki sebe razvija s smotrom, da predmetna substanca zaživi svoje lastno življenje v elementu vedenja. Predmet znanstvenika ne zadeva, kajti navadil se je, da je dejaven prosto in zunaj principa postajanja.
Danes je hvaljena osebnost, ni pa hvaljen predmetni svet. Tisto osebno dobiva na veljavi, predmetni svet in njegovo gibanje pa ne. Ni pomembno gibanje predmetne substance, še manj stvarni svet, ki drži v sebi predmetno bistvo. Povsod je hvaljen posameznik in njegov abstraktni svet, predmetno realnost in njej pripadajoča dejanskost se nikjer ne omenja.

Danes duh ni dejaven svobodno

Piše: Jože Požar

4. 11. 2026

Ali izobražen duh kaže napredovanje?

Danes je moderno izrekati domnevo, kajti to je svet, da je kaj verjetno ali resnično, čeprav ni dokazano. Duh prezira realnost in hvali čisto sebe vednost in spekulacijo. Iz čiste sebe vednosti izpelje enostransko abstrakcijo, ki je danes zelo hvaljena. Največ hvale dobiva igra abstrakcij, zakaj zavest se pojavlja kot čisti jaz in kot pojasnjevalec, ki podarja svojo iznajdljivost tako, da je všečen vsakemu razumniku. To pa je tisto početje zavesti, ko svet je in že več ni. Zavest je čisti jaz, neko domnevanje ali možnost, ki eksistira kot abstrakcija in je ena sama možnost.

Danes je slavljeno vzajemno učinkovanje abstraktnega znanja in tendenca svoboščine, ki ni dejanska, saj duh svobode ne realizira. Duh se pojavlja kot abstraktna iznajdljivost, ki sebe razblini v abstrakcije. Zakaj največ zadovoljstva najde tam, kjer vsebina ni določena in izpolni le svojo razpoloženje. To je igra čistega jaza, ki beži pred realnostjo in išče neko nagnjenje, ki je nekaj končnega. Kar bi naj bil nekakšen pridelek, ki nastane kot izražanje osebnega prizadevanja.
Če pogledamo, kaj počenja omikan duh, lahko zaznamo, da svoj svet zgolj zatrjuje in ga hvali kot tistega, ki je oblikovan in uresniči zavest skozi igro abstrakcij. Razen tega uresničuje tudi navdušenje čistega jaza, ko je abstraktno negativno nekaj izrekljivega. Zakaj predmetni svet in gibanje substance nista pomembna, ampak igra čistega jaza in več vedenje. Zato se čisti jaz pojavlja kot nekakšna možnost za nekaj drugega. Realnosti ne spoštuje, kajti abstrakcija je bistvena in bolj pomembna, ker uveljavlja igro čustva. O tem se prepričamo, če pogledamo, kam svet izginja in kaj uveljavlja izobražen duh, ko je dejaven abstraktno in uresniči samo svoje znanje.

Politiko razume kot osebno izpolnitev

Piše: Jože Požar

30. 10. 2026

Moralno negativna oseba izpolni le sebe

Politik levice prosto beseduje in sramoti nasprotnike. In to uveljavlja bivša ministrica za kulturo, ki graja nasprotnike, ker za kaj pozitivnega nima čuta. Nisem še zaznal politika, ki bi grajal nasprotnike in pobijal njihovo miselnost s smotrom, da razkaže svojo subjektivno nadarjenost. Levica je medla politična stranka, ki povzdiguje subjektivnost in tisto osebno. Pojem obča volja nikjer ne omenja, ker ga ne spoštuje. To je po mojem mnenju moralno negativna stranka, ki nima razjasnjenih pojmov politika, duh ljudstva in obča volja. Tisto osebno prepričanje je namreč subjektivna vsebina.

Nič lažjega ni kot z grajanjem uveljavljati svojo bolje vednost. Subjektivno grajanje je mogoče širiti in ga uresničiti, kadar posameznik ne razume demokracije in svobode. Če ne ve, da je demokracija nadaljevanje določil svobode, ki je določena z dojemom, potem uveljavlja svojo bolje vednost. Namesto da je duh dejaven v korist obče volje, uveljavlja sebe zunaj miselnih določil. Skratka, ko moralno negativna oseba podarja pojavni svet, je to znamenje, da ni dejavna predmetno, ampak z interesom, da izrazi svojo subjektivnost. To omogoča jezik kot sila govorjenja, kajti v jeziku stopa subjektivnost v eksistenco s smotrom, da razkaže kak verbalizem ali vsebinsko prazno govorjenje.
Subjektivizem podarja določenost občutka in interesa. Zato je obnašanje zavesti zgolj igra intenc ali težnja za tem, da uveljavi čisti jaz. Jezik raznaša moralno negativno osebnost in nobene realnosti. In to silno govorice izrablja danes politik, ki hvali čisti jaz in graja druge s smotrom, da izpolni svojo subjektivno nagnjenje. Oseba uveljavlja vsebinsko prazno izražanje, ki ga dožene s spekulacijo, kajti le tako naredi močan vtis, ki ni nič drugega kot izraženi subjektivizem.

Logična sovisnost nima nobene vrednosti

Piše: Jože Požar

28. 10. 2026

Danes je blažena subjektivna nastrojenost

To, kar je nekakšna zmeda subjektivne miselnosti, to je abstraktni pridelek, ki ga povzdiguje odmetavanje misli in spekulacija; ta je povsod navzoča kot pojasnjevalna priloga. Razumniku ne gre za določen svet, ampak za to, da uveljavi svojo osebno prepričanje in domišljijo. Razumnik jasno kaže, da ga stvarni svet ne zanima, zato beži pred realnostjo in povzdiguje čisti jaz. Na ta način hvali kontinuiteto svojega znanja in domiselnost čistega jaza. Subjektivna miselnost je torej nekakšen rezultat, ki ni nobena nazorna vsebina, ampak tisto, kar z govorjenjem predstavi in je izražen pojavni svet ali samovoljno stališče, ki sebe imenuje spekulacija ali abstraktna predstava, ki ni nič drugega kot enostranska abstrakcija. To je iznajdljivi svet čistega jaza in razuma.

Kaj vse danes podarja razumnik in kaj odmetava, to je osebna iznajdljivost, o kateri govori prepričanje, ki ga podarja kot neko notranje razpoloženje. Razumska miselnost se je bujno razrasla, ker jo hvali šolan človek, ki s predmetom in pojmovanjem noče imeti opravka. Hvali samo igro abstrakcij, ki jo demonstrira, ker je donosna. Zapostavlja posredovanje in povzdiguje osebno držo. Kaj več od osebnega ne ceni, pa je jasno, da je njegov svet uvid ali tisto, kar odmeče onstran. Uspe mu pokazati svojo moč z kombinatoriko, ki jo podžiga spekulacija.
Omika in domišljija, ki jo slavi zlasti izobražen duh, sta najbolj hvaljena. Logična sovisnost v našem svetu ne obstaja, zato nima smisla govoriti o nečem, kar nihče ne ceni. Logična sovisnost je bila poražena, kajti danes dobiva subjektivnost besedo, cenjen pa je pojavni svet, ki ga pridela razumnik. Stvarni svet in logično sovisnost zastopa abstraktna miselnost.

Tudi predsednica države izraža sebe subjektivno

Piše: Jože Požar

24. 10. 2026

Razkošno šopirjenje subjektivne miselnosti

Subjektivnost se pojavlja in govori o nečem, kar ne izvira iz osnove in je nekakšna prikazen miselnosti. Tisto, kar je, je bit, ki je jaz, to pa je zavest, ki odseva prežemanje individualnosti in čistega jaza. Subjektivnost ne spoštuje predmetne substance, ki izpelje svojo določenost tako, da realnost doseže dejanskost. Hočem reči, subjektivni jaz podarja subjektivne predstave.
Poudarimo: »Brez objektivnega gibanja se subjektivna vednost kaže kot samovoljno stališče.« Zakaj čisto brez realnosti je prazna abstrakcija, kajti substanca ne doseže razdvajanja in postajanja ter določenosti v osnovi. Zato je tisto, kar obstaja samo v mislih, odmišljanje. To ni stvarnost, ki je dosegla drugo ali svojo sebi enakost. Duh, ki substance ne posreduje, je dejaven subjektivno, kar je neko početje čistega jaza, ki ne spoštuje realnosti in njene dejanskosti.

Ko je mišljenje omejeno na subjektivni jaz, realnost ne ustreza pojmu in zato je pojavni svet izražen kot samovolja ali čutna neposrednost. Duh ni dejaven predmetno, ampak s smotrom, da razodene čisti jaz; subjektivnost realizira razsežnost čistega jaza. Ta je aktiven, ko ga subjektivnost nagovarja s smotrom, da realizira suhi jaz, ki je neki čisti tale, po katerem ima gotovost.
Čisti jaz je torej zavedanje samega sebe kot raznolikega sveta, ki odseva samovoljna stališča. Zakaj čisti jaz je subjektivni jaz, ki je ujet v pojavnost. Jaz ni čista vednost, ki je premagala nasprotje, ampak je ujet v pojavnost; in to je tisto, kar dela čisti jaz subjektivno razkošnega. Pa ni čudno, da se danes subjektivnost širokousti in da objektivnost ni zaželena. Da je subjektivnost povsod poveličevana, o tem govori tudi čisti jaz, ki ga je izrazila predsednica države.

KATEGORIJE

  • Abstraktno mišljenje (401)
  • Filozofsko zrno (78)
  • Naivna metafizika (2)
  • Neizpolnjena abstrakcija (59)
  • Sodobna umetnost (8)
  • Domov

Presojamo

Piše: Jože Požar

16. 11. 2026

Kar ni umno ni resnično

Kadar izpeljuje izobražen duh kako širitev iz komentiranja, potem njegov svet zagotovo ni predmeten. Tedaj menda govori o sebi kot osebi, ki to in ono opremi s predikati. Tisto, kar demonstrira, to je čista substanca prežeta od individualnosti. To pa seveda ni nič drugega kot nanašanje sebe nase, ko posameznik izpelje neko vzajemno učinkovanje s seboj. Kar ni nič umnega, ni resnično. Resničnost za izobraženega duha nima vrednosti, ker ga bolj zanima igra abstrakcij.

Ampak kdo še ima danes v mislih resničen svet? Tisto, kar jezik nosi in je nekaj neimenovanega, to je bit. Ta pa ni zanimiva, kajti duha mika pojavni svet in tisto, kar prehaja v nekaj drugega in je individualni svet brez izpolnitve ali abstrakcija. Pojavni svet je torej tisto, kar hvali in povzdiguje izobražen duh. Tega pridela čisti jaz, ki se je menda zapletel v igro abstrakcij in ni sposoben izstopiti iz nje. To tudi demonstrira in razlaga, ker ni bil vzgojen tako, da bi ga pritegnil dejanski svet. Tega enostavno spregleduje, kajti navajen je delovati zunanje in brez miselnih določil.
Izobražen duh izpoveduje, da ga tu in tam resničnost navduši, da pa mu znanje ne dopušča, da bi bil dejaven kot mislec, ki misli predmetni svet. Zaradi tega umen svet ne jemlje resno, kajti je v fazi dozorevanja, ki lahko traja tudi več kot deset let. No, ne glede na to, umen svet ni tisti, ki bi bil občudovan in bi ga duh hvalil. Zaenkrat ni videti, da umen svet doživlja preporod. Tu in tam je sicer naveden, vendar ni hvaljen in v praksi življenja zaželen. Preveč zbranosti zahteva, kadar eksistira in bi ga naj duh obvladal. Zaradi tega izobražen duh ne beseduje o umnem svetu, ampak samo o svetu, ki je povsod razumljen in dobrodošel, ker je primeren tudi čistemu jazu.

Abstraktno znanje je baje resnično

Piše: Jože Požar

12. 11. 2026

Omikan duh hvali znanje

Da duh hvali svoje znanje, o tem ne gre dvomiti. Veljavo daje abstraktnemu znanju in interpretaciji, kajti govorica povzdigne tudi osebo. Zadostuje da predstavi kako znanje in že je dvignjena v nebesa. A če natančneje pogledamo tisto, kar hvali, vidimo, da ni predmetni svet njegova vsebina, niti ni stvarni svet, ampak samo oblika neposrednega znanja. Potemtakem njegov svet ni ustvarjen, kajti predmeta ne posreduje in določi v osnovi. Podarja zgolj abstraktna obliko znanja, ki ne vsebuje nobenega bistva, saj substanca Drugega ali sebi enakosti ne doseže v proti postajanju.

Danes je hvaljeno abstraktno znanje, čeprav ni predmetno znanje. Baje je duh, ki podarja abstraktno znanje, dejaven primerno. A to najbrž ne drži, kajti ko prisluhnete omikanemu duhu ali interpretaciji znanja, lahko zaznate, da odseva svojo iznajdljivost in igro abstrakcij; najbrž mu ne gre za dejanski svet, ampak za predstavno razmišljanje, ki to in ono razlikuje. Zaznati je, da omikan duh izdeluje in odmetava posamezne misli, opiše kako svojo dejavnost in daje pojasnila o nečem, kar ne prehaja v Drugo. To je dejavnost, ko podarja svojo domnevanje, ki ga širi na primer razlage. To pa je tudi vse tisto, kar pridela kot svet, ki eksistira kot abstraktna neposrednost.
Omikan duh najdeno postavi kot svoje v obliki formalnega znanja gotovosti. Duh verjame, da je znanje vsemogoče, zato ga povsod hvali in dojema kot primeren svet. To so fiksirane določenosti, ki so končna vsebina. Naj omenim, omikan duh sveta ne ustvari, zakaj povsod hvali znanje. Zato tudi nima težav z znanjem in predstavitvijo znanja, kajti znanje kot tako ni nobena resničnost, kajti ni predmetno in ga je mogoče širiti in tako dojeti kot svet zunaj mišljenja.

Osebni svet je njegov adut

Piše: Jože Požar

9. 11. 2026

Neizobražen izobraženec in učinkovanje s seboj

Da se neomikan razumnik nastavlja fotografom in da vedno odmeče kako neokusno misel s smotrom, da osramoti nasprotnika, to je tisto, kar ga povzdigne med posameznike, ki hvalijo svojo površnost. Napravlja se, kot da se noben svet ne dotika njega, pa je zato čista vednost tista, ki jo prenapenja in vsili drugim, ker omogoča aktivirati čisti jaz in negativno moralo, ki ga povsod spremlja.
Tisto, kar uveljavlja neizobražen izobraženec je čisto brez realnosti, ki je kak domislek ali osebno prepričanje, s katerim pove, da se spozna na subjektivizem in osebno domnevo. Zakaj, kar je abstraktno vzeto njegova čista vednost, to podarja čisti jaz. Čista vednost potrebuje nasprotje, da dobi veljavo čisti jaz, ki hvali učinkovanje s seboj. Zaradi tega abstraktno izziva nasprotnike, da jim pove, kdo danes izdeluje abstraktne učinke, ki hvalijo osebno prepričanje.

Kaj je torej tisto, kar neizobraženemu izobražencu omogoča pridelati lastno podobo ali izpolniti čisti jaz? To je igra abstrakcij, ki pridela ekspozicijo zavesti in uresniči čisti jaz. To je potencialen svet ali tisto drugo njega samega, ki ga izreče čisti jaz. Idealizacijo čiste vednosti opravi čisti jaz, prav tako vzajemno učinkovanje jaza s seboj. Naglasimo, danes neizobražen izobraženec hvali le samega sebe, kadar izpelje vzajemno učinkovanje s seboj, ki je enostransko odmišljanje.
Naj osvetlim, čista vednost ne pomeni nič drugega kot vednost kot taka. Je povsem abstraktna, zato čisti jaz, ki ni omejen na predmetno substanco, hvali vednost kot tako. To pa je samovoljno stališče jaza, ki objektivnost izloči. Potemtakem je učinkovanje s seboj neko izražanje zavesti, ki ne upošteva gibanja substance in proizvaja zgolj osebni svet, ki je prost določenosti.

Umetna inteligenca in predmet filozofije

Piše: Jože Požar

5. 11. 2026

Ponovimo: »filozofija je miselno opazovanje predmeta, tj. pojma filozofije, ki je ideja«

Tisti pregled generiran z umetno inteligenco, ki favorizira abstraktno miselnost, ne da odgovora na to, kaj je filozofija. Umetna inteligenca kaže bistre jezikovne enote, ne pove pa, kaj je filozofija. Tudi razvijanje ključnih značilnosti filozofije ne pomaga izpeljati predmeta filozofije. Pa je favoriziranje abstraktne miselnosti početje, ki zavaja duha, zakaj odgovor je napačen.
Kot sem zapisal, filozofija ni igra abstrakcij ali kaka abstraktna miselnost, ki predmet filozofije prezre. Če predmet ni razvit v svoji osnovi, potem je to prikaz abstraktne miselnosti ali neko okoliško gibanje zavesti. Zato je ono navajanje pojmov, ki da določijo filozofijo, neko uveljavljanje razumskega mišljenja, ki z domiselnostjo išče primeren odgovor na vprašanje. Primeren odgovor pa ni tisto, kar je filozofija, pa je navajanje nekaterih pojmov zgolj igra abstrakcij.

V predstavi, ki jo podarja umetna inteligenca, ni pokazanega nič umnega, ali, je zgolj neko začutenje pojavnega sveta. To pa ni umen svet, ampak ideal, kajti manjka mu dejanskost. Tisto predstavljeno je nekaj, kar ne prehaja v Drugo in je neposrednost. Filozof Hegel zapiše, da filozofija ni tolažba, temveč gibanje predmetne substance, posredovana in proti postavljena kot Drugo substance. Edino ustvarjeni svet je sebi enakost, kar je nasprotje v obliki občih momentov.
Umetna inteligenca lahko filozofijo predstavi s primernimi pojmi, vendar pa to še ni predstavljena ideja, ki je utemeljena v ideji. To so zgolj abstraktne predstave, ki ne iztaknejo, da v nebesih ali naravi ni ničesar, kar ne bi vsebovalo neposrednosti kot tudi posredovanja. To je princip, ki ga je nujno spoštovati, kajti v njem tiči interes stvari in tisto, kaj je gibanje predmetne substance.

Kaj dožene početje zavesti

Piše: Jože Požar

2. 11. 2026

Izkušnja ne spoštuje proti postajanja

Zavest, ki ima obstoj vsebine določen po jazu ali abstraktnem razumu, ni dejavna predmetno. Vsebina je čutna konkretnost, tudi prepričanje, ki uveljavlja kak interes, navdušenje ali učinkovanje čistega jaza s seboj. Tisto, kar podarja čisti jaz, to je le pojavni svet. Realnost se razgubi, prav tako njena dejanskost. To pove, da se je svet razlil v nekaj, kar uveljavlja čisti jaz. Ta s kombiniranjem misli in predstav kaže svojo iznajdljivost, ki je zgolj možnost za nekaj drugega. Dejavna zavest podarja nedoločen svet ali tisto čisto brez realnosti, ki ni nič drugega kot prazna abstrakcija nedoločene biti. To pa ni izpolnjen predmet v njegovem proti postajanju.

Danes zaznavamo, da odtujitev osebnosti pridela kako možnost, ki jo čisti jaz opredeli kot njegov pojavni svet. Ta požene v gibanje fantazijo in prosto kombiniranje misli ter predstav. To je tisto čisto brez realnosti, ki nastopa v imenu predmeta. Oseba si daje pozornost, da aktivira domišljijo čistega jaza, kajti ta idealizira svojo izpeljavo. Oseba nanaša sebe in izdeluje razločke, kar pove, da realizira svoj talent in početje zavesti. To pa je zgolj možnost ali pojavni svet.
Izkušnja izpričuje, da oseba ničesar ne posreduje, kadar uveljavlja le obče ali negativno nje, ki ga postavi na ogled, da izpelje svojo negacijo. Oseba najde raznotere možnosti, nagnjenja in interes, kar je zunanji svet, ki je brez bistva in ga je mogoče prilepiti na kaj drugega. Doživetje torej ne demonstrira miselni predmetni svet in ga ne podarja v njegovi določenosti. Predmet ni tisti, ki bi čisti jaz dvignil na stališče postajanja predmetne substance, zakaj genij ne upošteva svoje odsvojitve s ciljem, da pokaže, kaj se pravi posredovati in misliti predmetno substanco.

Filozofija ni igra abstrakcij

Piše: Jože Požar

29. 10. 2026

Ko umetna inteligenca pojasnjuje filozofijo

Ko umetna inteligenca beseduje o filozofiji, je to razkazovanje domiselnosti ali povzdigovanje pojavnega sveta. Tisto namreč, kar je umetna inteligenca generirala na internetu o filozofiji, je abstraktna predstavitev, ki jo hvali tudi filozof, ki ne ve, kaj je filozofija. Odgovoriti na vprašanje, kaj je filozofija, je nujno poznavanje predmeta filozofije. Kajti filozofija je predmet, kar pove, da je ono navajanje pojmov abstraktna osvetlitev filozofije. To pa ni resničen svet filozofije, kajti predmet filozofije je določen in ga ni mogoče predstaviti z navajanjem abstraktnih pojmov.

Da bi filozofija bila to, kar je njen predmet, je nujno povedati tudi to, kaj določa filozofijo v njeni osnovi ali nastajajočem vedenju. Če predmeta ne vzpostavimo, potem je filozofija abstraktna vsebina, ki ne prehaja v Drugo ali sebi enakost. Potem je filozofija skupek posameznih misli ali pojavni svet, ki ga je mogoče neomejeno širiti. Potem filozofija ni to, kar je njen predmet, kajti je vse tisto, kar je neko abstraktno predstavljanje filozofije. To pa je razmišljanje ali kritično spraševanje, tudi znanje in še marsikaj se tu iztakne. S površnim predstavljanjem filozofije se izgubi predmetno bistvo filozofije.
Če filozofija ni miselno opazovanje predmeta, tj. pojma filozofije, ki je ideja, ki sebe misli, potem je lahko tudi abstraktna predstava ali kaka predpostavka. Lahko je pojasnjevanje razuma ali čistega jaza, ki izvaja rezoniranje, da izpelje nečimrnost nad njo. Potem je tudi igra abstrakcij in opisovanje, ki o predmetu filozofije ne beseduje. To, da je filozofija predmet, to pove, da sebe misli in sebe posreduje v proti postajanje, vse s ciljem, da doseže svojo določenost. Brez osnovne določitve je filozofijo igra abstrakcij in tako neko prostranstvo abstraktne miselnosti.

Abstraktna miselnost je povsod zaželena

Piše: Jože Požar

26. 10. 2026

Ali abstraktna miselnost obvladuje tudi stvarni svet?

Kdor hvali znanje, ne ve, kaj je resničen svet. Abstraktna miselnost narekuje, da je znanje gora sveta, zato razumnika ne zanima dejanski svet. Zakaj znanje ne hvali gibanja substance, ampak samo pojavni svet. Duh povsod hvali abstraktno znanje, čeprav ni vezano na gibanja substance, ampak samo na tisto, kar gre čez. To opredelitev povzdigujejo zlasti tisti, ki jih dejanski svet ne mika. Ni pomemben predmet in osnovna določenost, temveč samo znanje kot tako, ki gibanje substance prezira. Znanje je abstraktno, zato pridobiva na veljavi. To stremi dejati, da realnost in njej pripadajoča dejanskost nimata nobene veljave, ampak samo abstraktno znanje in tisto, kar podarja razumnik in je pojavni svet, ki ga danes povzdiguje in hvali abstraktna miselnost in izobražen duh.

Abstraktna miselnost hvali zlasti subjektivnost, ki nima meje in jo slavijo mediji, ker ni vezana na nobeno bistvo. Meje se ne določi, ker ne gre za resničen svet, ampak za mogoč svet, ki v osnovi ni določen. Gre za abstraktno vsebino, ki jo je mogoče neomejeno širiti. Tisto, kar je danes cenjeno, to je brezmejnost ali pojavni svet, ki je brez realnosti. Ni pomembna realnost in dejanskost, pomembna je dejavnost osebe, ki hvali čisti jaz. Cenjena subjektivnost ima vsepovsod prednost, ker je enostavna in jo širi čisti jaz v neomejenost kot subjektivno vednost.
Abstraktna miselnost spodbuja duha tudi k temu, da predmeta ne misli iz osnove, ampak ga prepusti razpoloženju, ki baje ve kaj je prav in kaj ne. In to odseva omikan duh, ki hvali svet znanja, ker je znanje izgotovljeni svet. Bistveno je zlasti to, da znanje brani razumnika in da je zanimanje razumnika usmerjeno v znanje. To izpolnjuje abstraktna miselnost, ki je povsod dobrodošla.

O inteligenci duh redko beseduje

Piše: Jože Požar

23. 10. 2026

Inteligenca ni dejavna s principom proti postajanja

Inteligenca pravzaprav izključi predmetno razmišljanje in postajanje predmetne substance. Oblikuje tisto, kar kaže s smotrom, da abstraktno znanje in fiksirano določenost vsebine izpelje. Zakaj operacija inteligence je neko spoznavanje, ki napreduje po slikah in predstavah. To je način, ki predmetno razmišljanje izpelje kot zrenje. Zato je favoriziranje abstraktnega znanja neko početje, ki inteligenco abstraktno izpolni. To pa je tudi prav tisto, kar je danes produkt inteligence.
Preverite kaj počenja izobražen duh in ugotovili boste, da je dejaven nepredmetno in s smotrom, da uveljavi svoje znanje in prepričanje. Nikjer ni dejaven v načinu gibanja in določanja substance, ampak tako, da uveljavlja abstraktno znanje s smotrom da povzdigne igro abstrakcij. Abstrakcija je njegov način in upanje, prav tako čisti jaz, ki zagovarja subjektivno nastrojenost in tisto, kar pošlje čez. Abstrakcija podarja veljavnost, ker uveljavlja možnost, ki se razgubi v neki drugi svet.

To, da inteligenca najdeno razglasi za umno, to je dejavnost, ki ni stališče duha. Zakaj tisto, kar je nekaj abstraktno nadarjenega, to je zunanje določanje, ki povzdigne posplošenje. Inteligenca namreč najde sebe kot privid ali kot abstraktno znanje, s katerim postavi tisto lastno. Inteligenci ne gre za dejanski svet, ampak samo za to, da uveljavi abstraktni začetek, ki omogoča da izpelje tisto, kar je, ne da je postavljeno kot Eno ali kot notrina, ki je je stopila sebi nasproti.
Inteligenca, ki je hvaljena zunaj predmetnega razmišljanja, ni produktivna. Zakaj predmet ni vsebina, ki bi jo inteligenca razvila v dejanskost, ampak je nekakšna abstraktna predstava, ki zavaja duha s smotrom, da uveljavi svoje prepričanje in eksistenco znanja.

G. W. F. Hegel

Filozof G. W. F. Hegel v lastnem oglasu, ki je objavljen na koncu Fenomenologije duha, med drugim zapiše naslednje:

  Hegel-180-pik   »Ta zvezek predočuje nastajajoče védenje. Fenomenologija duha naj stopi na mesto psiholoških pojasnil ali tudi abstraktnejših razglabljan o utemeljitvi vedenja. Pripravo za vedo motri z vidika, po katerem je ta (priprava) neka nova, zanimiva in prva veda filozofije. V sebi zaobsega različne podobe duha kot postaje poti, po kateri on postaja čisto vedenje ali absolutni duh. Zatorej se v glavni razdelkih te vede, katerih vsak spet razpade na več manjših, motre zavest, samozavedanje, opazujoči in ravnajoči um, duh sam, kot nravni, omikani in moralni duh, in naposled religiozni duh v svojih različnih oblikah. Bogastvo prikaznosti duha, ki se prvemu pogledu ponuja kot kaos, je spravljen v neki vedovni red, ki jih predočuje po njihovi nujnosti, v kateri se tiste nepopolne razblinijo in preidejo v višje, ki so njihova naslednja resnica. Zadnjo resnico najdejo najpoprej v religiji in nato v vedi, kot rezultat celote.«

Zunanje povezave

  • Druga podoba
  • Sodobna umetnost
  • Andrej Požar

Epitomeart Copyright © 2021, Druga podoba