Izobraženec beži pred realnostjo in hvali čisto vednost
Izobraženec prezira realnost in poveličuje čisto vednost, s katero pridela nekakšen svet neizpolnjenih abstrakcij, ki jih povsod povzdiguje in celo interpretira. Tako da svet, ki ga pridela, ni nič drugega kot čista vednost kot predstavljeni subjekt. Ta mu nastane skozi prosto kombiniranje predstav, ki pa odsevajo, da njegov svet ne nastane skozi gibanje realnosti in njene dejanskosti. Izobraženec je namreč dejaven s smotrom . . .