Skip to content

Nesvobodno novinarstvo

Posted on 15 januarja, 202319 junija, 2023 By Jože Požar
Nesvobodno novinarstvo

O nesvobodnem novinarstvo se ne beseduje, menda zaradi tega, ker so novinarji prepričani, da so dejavni svobodno in vedno v korist gibanja predmetne substance. A ravno tega mediji ne izžarevajo, saj so abstraktne vsebine polne predstav in zunanjih znakov, s pomočjo katerih postane vsebina nekakšen možen svet, ki ga je pridelal abstraktni razum. Ta izvaja gibanja, ki abstraktno stvar ali vsebino predstavi tako, da neposrednost . . .

Abstraktno mišljenje

Pomanjkljiva dejavnost filozofa

Posted on 8 januarja, 202319 junija, 2023 By Jože Požar
Pomanjkljiva dejavnost filozofa

Filozof zagotovo ni dejaven tako, da uresniči sebe predmetnega. Navajeno obnašanje filozofa podarja pojasnjevalno in opazujočo filozofijo, ki je danes zelo popularna. Filozof je dejaven pomanjkljivo in sploh ne v interesu gibanja predmetne substance in postajanja. Po mojem mnenju je tisto, kar daje drugim, brezduhovno sebstvo, ki ni predmetni svet, ampak predstavitev lastnega vedenja. Zato tudi abstraktna filozofija ni produktivna, . . .

Abstraktno mišljenje

Moja zaznavanja v starem letu

Posted on 1 januarja, 202319 junija, 2023 By Jože Požar
Moja zaznavanja v starem letu

V letu 2022 se je veliko govorilo o levičarski nesrečni zavesti in novinarjih, ki so izražali svojo nesvobodo in samovoljo na RTV Slovenija. To je bilo enostransko udejanjanje subjektivne volje, ko je subjektivnost izžarevala igro abstrakcij in levičarske interese. Gibanje neskončnega hrepenenja je demonstriral novinarjev čisti jaz, katerega predmet je bil jaz kot občutje samoobčutenja. To je bil enostransko izražen interes, ki ni bil . . .

Abstraktno mišljenje

Določitev človeka

Posted on 25 decembra, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Določitev človeka

Človek je v ravnanju določen vnanje in sicer kot izražena volja Jaza, ki zavzema stališča in se zaveda svoje svobode kot nekaj, kar oblikuje in je njegova neposrednost. Ta določitev človeka je pomanjkljiva ali nenatančna. Zakaj človek je še marsikaj drugega; tisto prvo pa je, da je na sebi duh in tudi to, da se zoperstavi svoji naravi in je abstraktno nasprotje. Potemtakem je človek duh in posredovalec svojega sebstva, je pa tudi subjekt . . .

Abstraktno mišljenje

Ko je moč resničnosti v jazu

Posted on 18 decembra, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Ko je moč resničnosti v jazu

Danes se ne upošteva natančne določenosti in gibanja substance. Svet je nenehno preteklost ali prihodnost, s sedanjostjo se nima smisla ukvarjati, ker je neulovljiva. Sedanjost obvlada čisti jaz in abstraktni razum, ki izvaja svoje gibanje povsod tam, kjer gre za kak posamezni interes ali za abstraktni svet, ki ne vsebuje bistva. Zakaj bi se potem človek trpinčil z določanjem sveta in spraševanjem, kaj je prvo in kaj drugo. Čisti jaz . . .

Abstraktno mišljenje

Ko je zgodovina predstava preteklosti

Posted on 11 decembra, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Ko je zgodovina predstava preteklosti

Ko zgodovina ni zgodovina, ampak le neka predstava preteklosti, je njen predmet izražen interes. Kajti ko realnost in njena dejanskost nista dojeta kot nekaj enega, je zgodovina neki oddaljeni svet. Pisec dela zgodovino na način odmetavanja čiste sebe vednosti, ki pa ne doseže dejanskosti. To je tisto početje duha, ko zgodovinar izpelje kako učinkovanje s predstavami, s katerimi izrazi kak smoter ali pa kakšno svoje prepričanje. Početje . . .

Abstraktno mišljenje

Ker postajanja ne izpelje, tudi čistega dojema ne doseže

Posted on 4 decembra, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Ker postajanja ne izpelje, tudi čistega dojema ne doseže

Filozof Hegel nekje zapiše, da je duh to, da sebe dela predmetnega. Se pravi, če duh izključi posredovanje in postajanje predmetne substance in vedenje predstavi kot neposrednost ali kot kako prikazen, potem ni dejaven s principom postajanja, v katerem vedenje doseže sebi enakost. Potem je pač dejaven kot čisti jaz, ki čistega dojema ne pridela, ker postajanje ne doseže. Potemtakem ni dejaven v načinu logične sovisnosti ali tako, . .

Abstraktno mišljenje

Pravniška miselnost in princip svobode

Posted on 27 novembra, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Pravniška miselnost in princip svobode

Pravniška miselnost izžareva, kakor da je pojem prava izpeljan za vse čase. Zanimivo je, da pravniška miselnost ne govori o pojmu prava, niti o mišljenju in logični sovisnosti, pa čeprav očitno kaže, da pravo ni razvito v čisti odnos pojma proti sebi. Razen tega odseva, da prava ne dojema kot abstraktnega prava, ampak kot pravo, ki je in obstaja kot končna vsebina. Tako seveda ni nenavadno, če pravniški duh zaupa predmetne spise . . .

Abstraktno mišljenje

Obča volja se danes ne razodene kot glas večine

Posted on 20 novembra, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Obča volja se danes ne razodene kot glas večine

Politik ne izžareva odnosa do občega interesa, ko uveljavlja zasebni interes. Tako očitno kaže, da ga obča volja ne privlači. Potemtakem si ne daje zavesti z izvorno navzočim občim duhom, ampak se prepušča samovolji in abstraktnim interesom. Zaradi tega abstraktno stvar, s katero izpoveduje interes, ne utemelji, ampak jo zgolj uveljavlja. In to počenja s smotrom, da samega sebe izpolni. Se pravi, ni dejaven v interesu obče volje in . . .

Abstraktno mišljenje

Sebe in druge poskušam iztrgati iz vsakdanje aktivnosti

Posted on 13 novembra, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Sebe in druge poskušam iztrgati iz vsakdanje aktivnosti

Dobro se počutim v mojem svetu, ki nastaja in izgine v ozadje, ker se pojavi kaka druga zamisel, ki se bistri v meni. In zares, vedno se pojavi novi razmislek, ki ga izrazim s ciljem, da povem kaj o duhu. Tako zaživim v svetu kot nekakšen posredovalec svojih zaznavanj. Ampak moj svet najbrž ni zanimiv ali privlačen tako, kot je kak literarni svet. Jaz namreč poskušam biti dejaven kot občudovalec Heglove filozofije, ki je v svojem bistvu . . .

Abstraktno mišljenje

Svet, ki zgolj je

Posted on 6 novembra, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Svet, ki zgolj je

In tako je duh iz dneva v dan in velikokrat dejaven brez cilja, zakaj on se pojavlja kot čutno obče. Kar pove, da sveta ne ustvari na način postajanja. Duh se enostavno nadaljuje in je neko nadaljevanje prejšnjega dne. Tako kot se dan zlije v neki drugi dan in tako tudi duh, ki spotoma oblikuje kakšno početje zavesti. Zakaj v tem vsakdanjem svetu ne gre za prehajanje nečesa prvega v drugo, ampak gre samo za to, da se duh . . .

Abstraktno mišljenje

O abstraktnem vedenju nekoliko drugače

Posted on 30 oktobra, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
O abstraktnem vedenju nekoliko drugače

Pasivna drža do abstraktnega vedenja ne koristi nadarjenosti. Ne glede na to, abstraktno vedenje, pa naj gre za univerzitetno ali kako čisto vednost, dobiva na veljavnosti. Površni ali slab odnos do abstraktnega vedenja omogoča in dopušča, da abstraktno vedenje dobiva na slovesu, ne da bi se ugotovilo predmetno vrednost vedenja v proti postajanju ali utemeljitvi. Se pravi, izobraženec, ki predstavi kako abstraktno vedenje, je hvaljen . . .

Abstraktno mišljenje

Vsak predmetni svet ima svoj začetek

Posted on 23 oktobra, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Vsak predmetni svet ima svoj začetek

Izobraženca, ki operira kot razumnik, pravzaprav ne zanima logična sovisnost, kajti on je menda prepričan, da njegova razumniška drža zadošča za to, da sebe izrazi kot intelektualca, ki marsikaj ve in je dejaven po pameti božji. A to najbrž ne drži, kajti dejaven je pomanjkljivo in velikokrat brez cilja. Razen tega ne spoštuje nastajajočega vedenja, o njem ne govori, je pa res, da nenehno hvali abstraktno čisto vednost in svoje prepričanje . . .

Abstraktno mišljenje

Izobražen duh in čista vednost

Posted on 16 oktobra, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Izobražen duh in čista vednost

Kaj sploh mislimo pod tem, ko dajemo prednost čisti vednosti? Zakaj naglašujemo čisto vednost? Je mogoče čista vednost v svoji realizaciji tako popolna, da se o njej ne izplača govoriti? Zakaj se na primer realnosti in dejanskosti nikjer ne omenja? Je res realnost tako nepomembna, da o njej ni primerno govoriti? Imata realnost in njej pripadajoča dejanskost kaj skupnega s čisto vednostjo? Je mogoče odmetavanje misli in pojasnjevanje . . .

Abstraktno mišljenje

Ali so mediji svobodni

Posted on 9 oktobra, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Ali so mediji svobodni

Kako naj bo medij svoboden, če pa novinar ni svoboden. V šoli novinarju zagotovo niso razjasnili pojma svobode, ker tudi šola nima tega pojma razjasnjenega. Torej, da so mediji svobodni, to je neumno nakladanje, ki poveličuje medije. Mediji zagovarjajo nesvobodno novinarstvo, da bi bili brani, slišani in gledani. Mediji sicer o marsičem poročajo, vendar to še ni svoboda, zakaj svobodo je nujno ustvariti in njen pojem izpeljati.

Abstraktno mišljenje

Ko je vsebina politike nekaj nedoločnega ali neresnični svet

Posted on 2 oktobra, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Ko je vsebina politike nekaj nedoločnega ali neresnični svet

Novinarji so menda nekoč odločili, da politika ne bo več politika v njenem razvijajočem se pojmu, ampak nekakšen svet, ki ga novinar izvleče iz govorice politika. To bi naj bila vsebina politike, ki se pojavlja v medijih kot očiščeni svet, s katerim da je izraženo vse tisto, kar je jedrnati svet politike. Na ta način bi naj bila politika sijajnejše predstavljena in tako bolj razumljiva ljudem. Zakaj le tako politika ni zgolj izraženo abstraktno mnenje . . .

Abstraktno mišljenje

Človek bi naj svet ustvaril neodvisno in samostojno

Posted on 25 septembra, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Človek bi naj svet ustvaril neodvisno in samostojno

Moja sopotnica me vedno znova preseneča z ustvarjenimi deli. Kar nekaj ročnih del je že ustvarila, tako da nenehno dokazuje svoj talent z izdelovanjem novih del. Pri tem sem jaz ogledovalec, ki občuduje in poskuša z besedo povzdigniti posamezno delo v nadčutni svet, kjer lepota zaživi kot svet v občih momentih. Vsako delo je v svojem bistvu vzpostavljeni svet, ki bi naj bil dojet kot drugo samega sebe. Zakaj tisto drugo je dojetje . . .

Abstraktno mišljenje

Neupodobljeno nespremenljivo nima dejanskosti

Posted on 18 septembra, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Neupodobljeno nespremenljivo nima dejanskosti

Kadar se hvali izobraženega duha, ki sveta ne ustvari, je to neko početje zavesti, ki ne dojema stvarnega sveta iz posredovanja. Duh, ki ni dejaven v interesu gibanja predmetne substance in njenega sveta, je dejaven kot kak politik, ki ne dojema sveta iz postajanja realnosti in njene dejanskosti. Tak duh povzdiguje neposrednost, sveta pa ne spoštuje. Najhuje je menda to, da hvaliči nespremenljivi svet. Ta je namreč ravnodušen ali fiksni . . .

Abstraktno mišljenje

Svet brez vzroka in učinka

Posted on 11 septembra, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Svet brez vzroka in učinka

Najbrž izobražen duh ne vpliva na živahnejši razvoj duha, saj v svoji dejavnosti ne pridela učinkov. Njegova izobrazba je sicer povsod izražena, tudi hvaljena, vendar pa izobrazba kot taka ne zagotavlja, da je dejaven učinkovito. Moje mnenje je, da bi moral izobraženec strmeti za tem, da je dejaven produktivno, kajti njegov pojavni svet ne kaže, da je dejaven miselno učinkovito in v interesu dejanskega sveta. Marsikje je dejaven tako, . . .

Abstraktno mišljenje

Preračunljiva demokracija poenostavlja svet na izračun

Posted on 4 septembra, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Preračunljiva demokracija poenostavlja svet na izračun

Če se bo svet vrtel in dojemal kot sedaj kaže, bo duh nehal misliti svet, kajti v tem času svet že obvladujejo števila, tj. računi in preračunavanje, ki je navzoče povsod, kjer politik predpostavlja in je dejaven kot čisti jaz. Čisti jaz ne priznava mišljenja in logične sovisnosti, ki danes ne velja nič, ker števila ali izračuni gospodarijo s svetom. Duh ne pridela nobenih dejanskih vrednosti, ker s svetom upravljajo števila. Od tukaj ono praznoverje . . .

Abstraktno mišljenje

Filozofija in sedanji čas

Posted on 28 avgusta, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Filozofija in sedanji čas

Tisti, ki uveljavljajo moderno filozofijo, varajo sebe in druge. Zakaj to, da je nekaj času primernega, to bi naj bilo ustvarjeno tako, kot to demonstrira sodobna umetnost skozi umetniška dela, ki raziskujejo duha v njegovi razvojni stopnji. Sodobna umetnost namreč raziskuje prav tisto, kar gre duhu po njegovem razvojnem pojmu ali stopnji. Se pravi, nekaj, kar bi naj bilo sodobno, to je vsebina, ki gre duhu iz razvojne stopnje, saj je ta . . .

Abstraktno mišljenje

Idealizira subjektivno vednost

Posted on 21 avgusta, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Idealizira subjektivno vednost

Ali izobražen duh zgolj idealizira tisto, kar mu nastane kot nekaj neposrednega? Ali njegov predmet doseže z gibanjem proti postajanje ali svojo dejanskost? Menim da se izobraženec ne ukvarja z gibanjem predmetne substance, ampak zgolj z idealizacijo subjektivne vednosti. Kajti če bi duh bil dejaven s ciljem, da realizira gibanje substance in postajanje istoimenskega, subjektivne vednosti ne bi idealiziral. Tako pa se omejuje na . . .

Abstraktno mišljenje

Izobražen duh interpretira svoje abstraktno vedenje

Posted on 14 avgusta, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Izobražen duh interpretira svoje abstraktno vedenje

Zares, izobraženec se danes predstavlja tako, kot da je njegova naloga samo v tem, da svoje vedenje interpretira. Ne vidi sebe kot tistega, ki vedenje postavi kot predmetni svet. Posredovanje in postajanje predmetnega sveta ga enostavno ne zanima; ne zanima ga predmetno bistvo, ki ga je nujno posredovati, da bi bilo dojemljivo. Ko je govora o kakem vsebinskem svetu, sebe vidi kot razlagalca abstraktnega vedenja in kot intelektualca . . .

Abstraktno mišljenje

Medij in abstraktna stvar

Posted on 7 avgusta, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Medij in abstraktna stvar

Medij je danes dejaven tako, da vzajemno učinkuje s seboj. Vsebina je od novinarja prežeta realnost, ki eksistira kot abstraktna stvar. Medij odigra podobo abstraktne stvari, ki pa ni resnična stvar. Zakaj medij prikaže stvar kot njegovo abstraktno stvar, ki jo oblikuje z govornimi dejanji in sliko. Razen tega ima možnost abstraktno stvar utrditi s komentarjem, in tako je njegovo stvar enostavno obče. Mediju gre za to, kar ga interesira.

Abstraktno mišljenje

Duh doseže izpolnitev v dojemanju končnega

Posted on 31 julija, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Duh doseže izpolnitev v dojemanju končnega

Tu je čas, ko je nujno začeti spoznavati končno, kajti končno je nekaj, kar še ni preseženo, torej je ideelno. Brez poznavanja končnega in neskončnega ni mogoče delovati v prid gibanja in postajanja substance. Kajti, kar ni postajanje substance v elementu vedenja, to je le neko početje zavesti, ki ne premaga končnega. Končno ima mejo v neskončnem, v enostavnem določilo je namreč končno negacija končnega. Pa je narava končnega . . .

Abstraktno mišljenje

Sedanji čas in pojavni svet duha

Posted on 24 julija, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Sedanji čas in pojavni svet duha

Lagodno in brez cilja je menda dejaven izobražen duh. Venomer izvaja ponavljanja in tolmačenja svojega abstraktnega vedenja, pri tem pa nič novega ne ustvari. Kar podarja ni nič drugega kot čista vednost, ki je mirujoča neposrednost in sploh ni noben razviti predmetni svet v elementu vedenja ali proti postajanju. Zaradi tega je njegov svet le odtujena čista vednost, ki ne doseže postajanja, ker duhu ne gre za gibanje . . .

Abstraktno mišljenje

Filozof najbrž verjame, da filozofija ni nič drugega kot abstraktno vedenje

Posted on 17 julija, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Filozof najbrž verjame, da filozofija ni nič drugega kot abstraktno vedenje

Filozof se danes vznemirja z abstraktnim vedenjem, ne pa s predmetnim bistvom filozofije. Hvali svoje poglede in možne razlage, tako da tisto, kar mu nastane kot njegov neposredni svet, še ni predmetno bistvo, ampak svet raztresen v abstrakcije. To je njegov predstavljeni svet, ki ga podarja drugim, kot odtujeno vedenje. On namreč sveta še ne dojema iz gibanja substance in njenega proti postajanja. To je razlog, zakaj ne napreduje . . .

Abstraktno mišljenje

Duh in izvorna narava zavesti

Posted on 10 julija, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Duh in izvorna narava zavesti

V substanci prežeti od individualnosti je mogoče najti izvorno naravo individualnosti, kar je izražen talent posameznika. Duh je dejaven tako, da vzajemno učinkuje s seboj, in to s smotrom, da udejanji svojo izobrazbo, tj. izvorno naravo zavesti. To pa je realnost prepojena od individualnosti, ki pripada zavesti kot smoter in kot nasprotje navzoče dejanskosti. To je torej udejanjanje kot odnos smotra do čisto oblikovane dejanskosti.

Abstraktno mišljenje

Duh in enostavna neposrednost

Posted on 3 julija, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Duh in enostavna neposrednost

Da je izobražen duh pomanjkljivo dejaven in ne dovolj ustvarjalen, o tem govori tedaj, ko je dejaven na način navajenega obnašanja vedenja, s katerim ničesar ne spreminja. K temu veliko prispeva avtoriteta izobrazbe, s katero si pomaga ohranjati pozicijo v družbi. Navajeno obnašanje vedenja uveljavlja tedaj, ko sveta ne jemlje resno in izpolni čisti jaz, ki pridobi abstraktno neposrednost. Tako se sebi pojavi, ko je nujno na hitro oblikovati . . .

Abstraktno mišljenje

Mladosten duh in vedenje

Posted on 26 junija, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Mladosten duh in vedenje

Ker se mladostnemu duhu ne prikaže razlike med nastajajočim vedenjem in vedenjem kot takim, nastajajočega vedenja ne jemlje zares. Mladi duh verjame, da predmetni svet ni nič drugega kot vedenje kot tako. Vedenje kot tako pa še ni resničen predmeten svet, ampak neposredni duh. Vedenje se danes na veliko hvali, čeprav v svoji neposrednosti ni nič drugega kot abstraktno vedenje. Mlademu duhu se podarja oblike abstraktnega vedenja . . .

Abstraktno mišljenje

Svet, ki ga izpolnijo števila

Posted on 19 junija, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Svet, ki ga izpolnijo števila

Tisti, ki nismo dovolj izobraženi in vendar razmišljamo o nastajajočem vedenju, poskušamo s svojo mislijo napraviti kak svet, ki nekaj izrazi in je lahko zanimiv duhu. In tak svet je zagotovo nastajajoče vedenje, katerega se danes ne obravnava, pa čeprav je zanimiv svet, saj razodeva odsvojitev duha ali dojemanje samega sebe. Zakaj izvirna pot vodi v boljše dojemanje sveta in duha, ki skozi gibanje substance doseže svoje postajanje.

Abstraktno mišljenje

Končnost doseže svoj razloček v neskončnosti

Posted on 12 junija, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Končnost doseže svoj razloček v neskončnosti

Vedenje kot je sprva je neposredni duh, kar je neduhovna ali čutna zavest (tako nekako zapiše Hegel). Da pa bi postalo pravo vedenje, mora doseči svoje postajanje v elementu vedenja, v katerem neposredno ali končno doseže neskončnost kot notranji razloček na sebi. Le tako je končno razloček istoimenskega, ki je nadčutni svet ali drugo kot sebi enakost. Oblika istoimenskega v svoji razdvojitvi je postajanje, v katerem substanca . . .

Abstraktno mišljenje

Ali je abstraktni intelektualizem produktiven

Posted on 5 junija, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Ali je abstraktni intelektualizem produktiven

Abstraktni intelektualizem je na delu povsod tam, kjer dobi besedo izobraženec, ki se danes predstavlja kot intelektualec, ki da je sposoben operirati s čisto vednostjo kot tako. V bistvu je izobraženec branilec abstraktnega intelektualizma, ki ga kot čisto vednost uveljavljajo mediji. Izobraženec je torej duh, ki ima vedenje in bi se naj spoznal na izdelovanje resničnega sveta. Zato je nastopanje izobraženca v medijih postalo odločilno . . .

Abstraktno mišljenje

Čisti jaz in igra abstrakcij

Posted on 29 maja, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Čisti jaz in igra abstrakcij

Če kdo, potem čisti jaz idealizira čisto vednost kot tako in izpeljuje resnico kot gotovost samega sebe. Jaz je svoja zmožnost, neglede na to, da je čista vednost kot jaz pojavni svet. Zato tudi sveta ne določa in vedenja ne vzpostavi kot predmet, ampak zgolj sebstvo dvigne na stališče čiste vednosti. Ta svet pa ne prehaja v nič drugega in ne doseže proti postajanja. Čisti jaz enostavno prezira postajanje sveta in sebe nadaljuje tako . . .

Abstraktno mišljenje

Zavest odigra lastno početje in gnanje kot smoter

Posted on 22 maja, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Zavest odigra lastno početje in gnanje kot smoter

Izobražen duh je s početjem in gnanjem zablodil v abstraktno vedenje in zdaj več ne ve, kje v prostoru se nahaja. Skače iz sveta v svet in je zmeraj v enotnosti s seboj. Zakaj zavest se ne ukvarja s stvarjo in z realnim svetom, ampak s seboj in tistim, kar najde v sebi in je neki svet, ki ga spreminja in iz njega naredi kako drugo početje in gnanje, ki pelje čez in v svet onstran, ki je nekakšen razloček zavesti. Tako pridela predstavo o gibanju . . .

Abstraktno mišljenje

Svojo odtujitev doseže v dveh svetovih

Posted on 15 maja, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Svojo odtujitev doseže v dveh svetovih

Da je izobraženec nedosleden duh in povrh tega neproduktiven – je pa produktiven v možnem svetu – gre videti v dejavnosti, kjer odtuji sebstvo in se do njega obnaša pomanjkljivo. Tisto namreč, kar je odtujena neposrednost, to je le primerna občost. To je odtujeno brezduhovno sebstvo, ki nastane kot odtujeni prvi svet, katerega nasprotje je ločen in nasproti postavljen drugi svet sebstva. Sebstvo si je dejansko kot odtujeno negativno sebstvo.

Abstraktno mišljenje

Filozofija brez bistva

Posted on 8 maja, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Filozofija brez bistva

Kadar o filozofiji govorijo filozofi, ki jo predstavljajo v oblikah abstraktnega vedenja, potem bistvo filozofije zagotovo ni predstavljeno. Potem tudi predmet filozofije in njegovo bistvo ne obstaja; filozofija ni nič drugega kot abstraktno vedenje, saj daje videz, kot da ne vsebuje nobenega bistva. To izžareva, da je bistvo filozofije danes zapostavljeno. Pa tako ni nenavadno, da je filozofija nerazumljena in mlademu duhu nedojemljiva.

Abstraktno mišljenje

Reformacija politične miselnosti v načinu predmetne svobode

Posted on 1 maja, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Reformacija politične miselnosti v načinu predmetne svobode

Rado Lorger in Jože Požar predlagava reformacijo politične miselnosti. Odkrila sva, da politični duh ne napreduje tako, kot izžareva in želi duh ljudstva. Politični duh ne premaguje samega sebe, zato je dejaven pomanjkljivo. Zategadelj priporočava, da izpelje reformacijo politične miselnosti, glede na to, da je sposoben dojeti sebe kot svobodnega duha. O svobodi sicer ne beseduje, a midva verjameva, da želi delovati bolje in v korist ljudstva.

Abstraktno mišljenje

Pravniška miselnost ne spoštuje principa svobode

Posted on 24 aprila, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Pravniška miselnost ne spoštuje principa svobode

Pravniška miselnost ne izpelje predmetne vsebine v načinu, da je duh dejaven s principom svobode. To namreč ni, kajti če bi bil, potem bi bila predmetna vsebina izpeljana v logični sovisnosti in njenem postajanju. Ker pa pravniška miselnost ne spoštuje principa svobode, je dejavna pomanjkljivo ali tako, kot to demonstrira abstraktni razum, ki ga ne gre hvaliti, saj se ne ukvarja s postajanjem predmetne substance, ampak samo z razločki . . .

Abstraktno mišljenje

O vedenju nekoliko drugače

Posted on 17 aprila, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
O vedenju nekoliko drugače

Duh, ki hvali vedenje kot tako, najbrž ne dojema postajanja vedenja. Povzdiguje abstraktno vedenje sploh, vedenja v njegovem postajanju pa ne. Privlači ga končno vedenje, to pa je vedenje, ki ni doseglo svoje neskončnosti ali meje. Takšno vedenje posega po nečem drugem ali pa ostaja pri samem sebi in se ne ukvarja s stvarjo. Izobraženec vedenje prikazuje kot sebe vedoče sebstvo. To pa je vedenje, ki je zgolj obče in ni doseglo svoje izpolnitve.

Abstraktno mišljenje

O vedenju kot ga dojema izobražen duh

Posted on 10 aprila, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
O vedenju kot ga dojema izobražen duh

Kako razumeti vedenje, o tem danes duh ne beseduje, še posebej to velja za filozofa, ki ga resnično vedenje ne zanima. Je pa res, da se vedenje na veliko pojasnjuje, in tudi tega ne zaznajo filozofi. Zakaj tak odnos do vedenja, moj odgovor bi bil, vedenja nihče ne nadzira. Takšen odnos do vedenja govori zlasti o tem, da se z nastajajočim vedenjem in vedenjem kot takim duh ne ukvarja. O vedenju tako rekoč nihče ne razpravlja . . .

Abstraktno mišljenje

Od individualnosti prežeta realnost in početje zavesti

Posted on 3 aprila, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Od individualnosti prežeta realnost in početje zavesti

Če se bo duh še naprej šopiril čez prazne abstrakcije, pri tem pa jasno odseval, da ga realnost in njena dejanskost ne zanima, še dolgo ne bo sebe in svojega sveta dojel na način logične sovisnosti. Zakaj realnost, ki ne doseže dejanskosti, je neposrednost čistega jaza, ki operira s praznimi abstrakcijami. To pa ni svet postavljen v svoji osnovi, ampak substanca prežeta od individualnosti. Kar je neko početje zavesti, ki dela razločke s seboj . . .

Abstraktno mišljenje

Intelektualizem kot svet onstran

Posted on 27 marca, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Intelektualizem kot svet onstran

Menda izobraženca svet ideje ne privlači. Do sodobne umetnosti baje nima odnosa in se do nje obnaša tako, da jo gleda samo z enim očesom. Tako da tisto, kar je neki njegov jasen odnos do sveta, to je svet onstran, s katerim ohranja svojo držo. To nekako izpove, da se v svetu onstran odlično počuti, saj je to njegov lasten svet, s katerim operira njegova inteligenca, tj. abstraktni razum. Zakaj to je subjektivni svet, iz katerega . . .

Abstraktno mišljenje

Duh in umen svet

Posted on 20 marca, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Duh in umen svet

Zadovoljen sem s seboj in tudi s svojimi spisi. Pravzaprav sem lahko vesel, saj sem kar nekaj sveta naredil in tudi o sodobni umetnosti sem tu in tam besedoval. Zavedam se, da svet ni le čisto vedenje, ki daje dober občutek, ampak je odločilno posredovanje in proti postajanje. Svet je nujno dojeti v popolni podobi ali tako, da se realnost razvije v njeno dejanskost. Zakaj tisto odmetavanje praznih misli in izdelovanje posebnih interesov . . .

Abstraktno mišljenje

Nastajajoče vedenje

Posted on 13 marca, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Nastajajoče vedenje

Danes ni dovolj, da izobraženec bere knjižna dela in strokovne sestavke, ki so napisani s smotrom, da izrazijo kako abstraktno vedenje. Pri bralni aktivnosti duh ne ustvarja sveta. Drugače pa je, ko duh s posredovanjem konkretne realnosti in njene dejanskosti, sebi pokaže, da svet misli in ga tudi ustvarja. To je potem neka nasprotna dejavnost, ko je dejaven na način nastajajočega vedenja in svoje odsvojitve. Zakaj nastajajoče . . .

Abstraktno mišljenje

Moje druženje s Heglovo filozofijo

Posted on 6 marca, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Moje druženje s Heglovo filozofijo

Človek kot vsak drugi, ki osmišlja sebe skozi odsvojitev, poskuša ustvariti svoj svet. Nekoč v mladih letih košarkar, nato človek, ki je začel brati filozofska dela, ki pa jih ni dojel. In sem vztrajal in bral in ponovno bral, da bi filozofijo dojel. Pravzaprav, to je bila neka notranja energija, ki me je nagovarjala, naj spoznam osnove filozofije. In tako sem mnoga filozofska dela prebral, vendar jih nisem doumel. In potem sem dobil v roke . . .

Abstraktno mišljenje

O vedenju izobraženec ne diskutira

Posted on 27 februarja, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
O vedenju izobraženec ne diskutira

Kako naj mladi duh uresniči svoj svet, če pa predmetne realnosti ni sposoben odpraviti in določiti njeno dejanskost. Kako naj premaga samega sebe, če pa mu nihče ne pojasni, kako si odsvoji svoje vedenje in ga postavi kot predmet. Nadalje, kako naj mladi duh premaga samega sebe, če pa ni usposobljen za to, da izpelje svojo odsvojitev in doseže postajanje svojega vedenja. Boste rekli, ni pomembno dojeti nastajajočega vedenja . . .

Abstraktno mišljenje

Ali je čisti jaz najsilovitejši razbijač družbe?

Posted on 20 februarja, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Ali je čisti jaz najsilovitejši razbijač družbe?

Če kdo meni, da razklano družbo prideluje napačno dojemanje zgodovinskih dogodkov, se moti. Problem je globlji, kot to kaže na površju razklana družba. Zakaj razklanost družbe zrcalijo posamezniki, ki s svojo subjektivno držo in preluknjano zavestjo izpeljujejo moč čistega jaza. Posameznik je tisti, ki svet poenostavlja na pojavni svet čistega jaza. Kar stremi reči, da od svojega prepričanja ne odstopa, ali, sebe si ne odsvoji . . .

Abstraktno mišljenje

Izobraženec svojega vedenja ne postavi kot predmet

Posted on 13 februarja, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Izobraženec svojega vedenja ne postavi kot predmet

Danes operira izobraženec kot čisti jaz, ker popolnega odnosa do samega sebe še nima. Dejaven ni v interesu predmetnega sveta, ampak tako, da hvali početje čistega jaza. Se pravi, dejaven je s smotrom, da uveljavi čisti jaz (ta postane največkrat njegov predmet), ker ni zmožen biti dejaven v interesu gibanja predmetne substance in pojma. Za kaj takega se ni usposobil, pa ni nenavadno, da hvali in uveljavlja vednost kot jaz.

Abstraktno mišljenje

Filozof in pravnik ne mislita spreminjati svet

Posted on 6 februarja, 202219 junija, 2023 By Jože Požar
Filozof in pravnik ne mislita spreminjati svet

Presenetljivo je, da filozof in pravnik nista dejavna v načinu logične sovisnosti in da jih gibanje predmetnega sveta ter postajanje substance ne zanima. Tisto, kar je njihov svet, kaže tudi to, da logične sovisnosti in postajanja ne spoštujeta. Odsevata pa tudi, da jih zanima zgolj čista vednost. Filozof bi naj premišljal nastajajoče vedenje, pravnik pa logično sovisnost, pač glede na to, da je logična sovisnost njegov velikanski problem.

Abstraktno mišljenje

Številčenje prispevkov

Predhodni 1 … 4 5 6 … 11 Naslednji

ONLINE NEWSPAPER

Razmišljamo nevsakdanje

Piše: Jože Požar

17. 11. 2026

Zakaj smo dejavni pomanjkljivo

Če mišljenja ne razumemo kot gibanje substance, potem tudi ne upoštevamo nastajajočega vedenja ali princip predmetne svobode. Predmetne substance ne posredujemo in pokažemo v proti postajanju. Dejavni smo pomanjkljivo, kajti svojo dejavnost prikazujemo čez predstave, ki pa niso določenost predmeta v njegovi osnovi. Tisto, kar že je naš predmet, to je abstrakcija nedoločene biti; začetek kot enostavna neposrednost ali realnost, ki ni dosegla svoje dejanskosti in ostaja abstraktna. Potemtakem nismo dejavni s principom postajanja in izražamo le svojo pomanjkljivost.

Ko človek sebe in gibanja substance ne dojema, ne napreduje v dojemanju samega sebe in predmeta. Hvali abstraktno znanje, hkrati pa izraža, da mišljenja ne koristi za to, da bi izboljšal gibanje in dojemanje substance ter sebe. Povzdiguje neko navajeno obnašanje zavesti, ker najbrž verjame, da je dejaven čisto ali v načinu proti postajanja. Njegov junak je vedno znanje, ki ga izboljša s kakim pojasnjevanjem ali dejavnostjo čistega jaza. In potem je njegov svet zgolj pojavni in ni opredmeten. To pove, da je abstrakcija nedoločene biti pridelek ali šolski produkt, ki ga prikazuje in razvije v nasprotujočo obliko; in to najbrž zaradi tega, ker gibanja substance ne dojema.
Predstava zavesti še ni objektivnost ali razvita predmetna substanca v njeni osnovni določenosti. Je neposrednost, ki je najrevnejša abstrakcija ali čista bit, ki ni dosegla svoje dejanskosti v proti postajanju. Jaz ima gotovost po jazu, po abstrakciji, ki je tisto čisto obče. Jaz torej izpelje zrenje, ki ga predstavi kot neposredno abstrakcijo. V bistvu podarja osebno držo, ki ni noben določen predmetni svet, ta je namreč oblika in produkt gibanja substance in proti postajanja.

Politik in stvarni svet

Piše: Jože Požar

13. 11. 2026

Povsod povzdiguje subjektivno držo

Med politiki je dejaven duh, ki favorizira subjektivno držo, obče volje pa ne upošteva, ker prakticira strankarske in osebne interese. Politik hvali in povzdiguje strankarsko neobjektivnost, občo voljo pa enostavno prezre. Graja nasprotnike in hvali pojavni svet ter svojo neomikanost.
Politik danes ne kaže omikanosti tako, da sebe osvobodi od abstrakcije, kajti igra abstrakcij je njegov produkt. To je neko mešanje znanja in misli ter preroškega govorjenja, ki hvali tisto, kar naj bo. To pa ni določena predmetna realnost, ampak abstrakcija, ki napoveduje, da je dejaven brez cilja in subjektivno; danes subjektivizem opredeljuje politika. Svojo neobjektivnost demonstrira, ker ni bil vzgojen za to, da sebe na sebi določi kot duha, ki se zaveda, kaj je stvarni svet in kako ga je mogoče vzpostaviti. Tisto Drugo, ki drži v sebi bistvo, enostavno prezre.

Da tudi mediji ne prikazujejo stvarnega sveta, ima zasluge nesvoboden novinar, ki hvali abstrakcijo in subjektivno nastrojenost. Z nesvobodo razkazuje osebno prepričanje, zakaj ni bil vzgojen za to, da svet osvobodi od abstrakcije in ga posreduje tako, kot mu gre po gibanju predmetne substance in proti postajanju, ki je določenost substance v osnovi. To je namreč način, ki duha osvobaja abstrakcije, kajti ona je njegova možnost in tako tisto, kar bi naj bil njegov interes.
Politik sebe in svoj subjektivizem razkazuje tudi v mediju, ker je najbrž prepričan, da z abstrakcijo veliko pove. Dejstvo je, da predmetnega sveta nikjer ne omenja, pa ni težko zaključiti, da je dejaven neomikano in sploh ne v interesu stvarnega sveta. Stvarni svet je nekakšen sovražnik, kajti o njem ne beseduje in ga ne hvali. Hvali samo enostransko nastrojenost.

Umetna inteligenca in njena izpolnitev

Piše: Jože Požar

11. 11. 2026

Kaj umetna inteligenca izdeluje

Ali umetna inteligenca ustvari svoj svet, o tem duh ne beseduje. Zdi se, da dejavnost človeške inteligence ni sprejemljiva, saj je ne gre istovetiti z umetno inteligenco. Ta je vsepovsod dejavna in demonstrira abstraktno miselnost, v katero nihče ne dvomi. Zakaj ne? Zato, ker je tisto, kar podarja znanje kot tako, torej abstraktno znanje, ki ga umetna inteligenca sama dokonča s pomočjo zrenja, predstav in spominjanja. Zakaj tisto, kar najde, to je umen svet ali fiksna določenost vsebine, ki jo reflektira v sebe. Dejavnost umetne inteligence je dojeta kot pametna dejavnost.

Umetna inteligenca tisto najdeno formira kot nekaj nepredmetnega. Zakaj stvar pridobi z zrenjem, ki ga zajame kot abstraktno miselnost, ki v višji obliki postane njen um. To je tisto, ko znanje sebe predpostavlja in je njegova izpolnitev hkrati izpolnitev inteligence. Potemtakem je tisto najdeno in umno, neka fiksirana določenost abstraktne vsebine. Zato lahko rečemo, umetna inteligenca podarja tisto umno ali fiksiran svet, ki biva kot eksistenca biti po sebi.
Umetna inteligenca najdeno postavi kot lastno znanje. Sebe dovrši kot zrenje, kar je neskončen um, kajti je predpostavljen kot fiksirano znanje. Zato je njena vsebina neko spoznavanje, ki je hkrati gotovost uma. Sicer pa umetna inteligenca napreduje po slikah in predstavah in je igra predstavljanja, ki je celota tistega, kar je skupek njenih določil in razločkov. Lahko bi rekli, umetna inteligenca potrebuje zor, da odčita tisto najdeno kot nekaj umnega.
Mimogrede, duh, ki hvali umetno inteligenco in ne doseže svoje objektivne izpolnitve, ne izpelje svobode svojega znanja. Realizira sicer abstraktno znanje, ne izpolni pa nič umnega.

Kaj ustvarja omikan duh

Piše: Jože Požar

6. 11. 2026

Hvaljen je posameznik in njegov subjektivizem

Zanimivo je, da omikan duh ne hvali gibanja predmetne substance, še manj logično sovisnost. Hvali abstraktno miselnost in igro abstrakcij, ki posredovanje substance izključi. Potemtakem slavi tudi razum in čisti jaz, ki ga ubogata s smotrom, da uresniči znanje in tisto, kar z znanjem oblikuje. Predmetni svet se ga ne dotakne, kajti znanje ima povsod prednost. Nikjer ne odseva, da ga zanima ustvarjeni svet in gibanje predmetne substance. Dejaven je privajeno in s smotrom, da predstavi svojo razmišljanje, ki ga zasleduje refleksija in čisti jaz, ta naredi svet bolj romantičen.

Tudi filozof in znanstvenik najbrž nista dejavna tvorno, kajti realizirata abstraktno znanje in kako refleksijo, ki jo opravita s pojasnjevanjem. Filozof slavi svoje razmišljanje ali subjektivizem, ki ne prispeva vrednosti, ki bi pomagala razgrniti filozofijo v določen predmetni svet. Tista abstraktna miselnost ne hvali predmeta filozofije in postajanja v njegovi osnovi. In to najbrž velja tudi za znanstvenika, ki ne prakticira predmetni svet in proti postajanje. Abstraktna miselnost ima povsod veljavo, kar pove, da predmet ni tisti, ki ga predstavi kot duhovno bitje, ki sebe razvija s smotrom, da predmetna substanca zaživi svoje lastno življenje v elementu vedenja. Predmet znanstvenika ne zadeva, kajti navadil se je, da je dejaven prosto in zunaj principa postajanja.
Danes je hvaljena osebnost, ni pa hvaljen predmetni svet. Tisto osebno dobiva na veljavi, predmetni svet in njegovo gibanje pa ne. Ni pomembno gibanje predmetne substance, še manj stvarni svet, ki drži v sebi predmetno bistvo. Povsod je hvaljen posameznik in njegov abstraktni svet, predmetno realnost in njej pripadajoča dejanskost se nikjer ne omenja.

Danes duh ni dejaven svobodno

Piše: Jože Požar

4. 11. 2026

Ali izobražen duh kaže napredovanje?

Danes je moderno izrekati domnevo, kajti to je svet, da je kaj verjetno ali resnično, čeprav ni dokazano. Duh prezira realnost in hvali čisto sebe vednost in spekulacijo. Iz čiste sebe vednosti izpelje enostransko abstrakcijo, ki je danes zelo hvaljena. Največ hvale dobiva igra abstrakcij, zakaj zavest se pojavlja kot čisti jaz in kot pojasnjevalec, ki podarja svojo iznajdljivost tako, da je všečen vsakemu razumniku. To pa je tisto početje zavesti, ko svet je in že več ni. Zavest je čisti jaz, neko domnevanje ali možnost, ki eksistira kot abstrakcija in je ena sama možnost.

Danes je slavljeno vzajemno učinkovanje abstraktnega znanja in tendenca svoboščine, ki ni dejanska, saj duh svobode ne realizira. Duh se pojavlja kot abstraktna iznajdljivost, ki sebe razblini v abstrakcije. Zakaj največ zadovoljstva najde tam, kjer vsebina ni določena in izpolni le svojo razpoloženje. To je igra čistega jaza, ki beži pred realnostjo in išče neko nagnjenje, ki je nekaj končnega. Kar bi naj bil nekakšen pridelek, ki nastane kot izražanje osebnega prizadevanja.
Če pogledamo, kaj počenja omikan duh, lahko zaznamo, da svoj svet zgolj zatrjuje in ga hvali kot tistega, ki je oblikovan in uresniči zavest skozi igro abstrakcij. Razen tega uresničuje tudi navdušenje čistega jaza, ko je abstraktno negativno nekaj izrekljivega. Zakaj predmetni svet in gibanje substance nista pomembna, ampak igra čistega jaza in več vedenje. Zato se čisti jaz pojavlja kot nekakšna možnost za nekaj drugega. Realnosti ne spoštuje, kajti abstrakcija je bistvena in bolj pomembna, ker uveljavlja igro čustva. O tem se prepričamo, če pogledamo, kam svet izginja in kaj uveljavlja izobražen duh, ko je dejaven abstraktno in uresniči samo svoje znanje.

Politiko razume kot osebno izpolnitev

Piše: Jože Požar

30. 10. 2026

Moralno negativna oseba izpolni le sebe

Politik levice prosto beseduje in sramoti nasprotnike. In to uveljavlja bivša ministrica za kulturo, ki graja nasprotnike, ker za kaj pozitivnega nima čuta. Nisem še zaznal politika, ki bi grajal nasprotnike in pobijal njihovo miselnost s smotrom, da razkaže svojo subjektivno nadarjenost. Levica je medla politična stranka, ki povzdiguje subjektivnost in tisto osebno. Pojem obča volja nikjer ne omenja, ker ga ne spoštuje. To je po mojem mnenju moralno negativna stranka, ki nima razjasnjenih pojmov politika, duh ljudstva in obča volja. Tisto osebno prepričanje je namreč subjektivna vsebina.

Nič lažjega ni kot z grajanjem uveljavljati svojo bolje vednost. Subjektivno grajanje je mogoče širiti in ga uresničiti, kadar posameznik ne razume demokracije in svobode. Če ne ve, da je demokracija nadaljevanje določil svobode, ki je določena z dojemom, potem uveljavlja svojo bolje vednost. Namesto da je duh dejaven v korist obče volje, uveljavlja sebe zunaj miselnih določil. Skratka, ko moralno negativna oseba podarja pojavni svet, je to znamenje, da ni dejavna predmetno, ampak z interesom, da izrazi svojo subjektivnost. To omogoča jezik kot sila govorjenja, kajti v jeziku stopa subjektivnost v eksistenco s smotrom, da razkaže kak verbalizem ali vsebinsko prazno govorjenje.
Subjektivizem podarja določenost občutka in interesa. Zato je obnašanje zavesti zgolj igra intenc ali težnja za tem, da uveljavi čisti jaz. Jezik raznaša moralno negativno osebnost in nobene realnosti. In to silno govorice izrablja danes politik, ki hvali čisti jaz in graja druge s smotrom, da izpolni svojo subjektivno nagnjenje. Oseba uveljavlja vsebinsko prazno izražanje, ki ga dožene s spekulacijo, kajti le tako naredi močan vtis, ki ni nič drugega kot izraženi subjektivizem.

Logična sovisnost nima nobene vrednosti

Piše: Jože Požar

28. 10. 2026

Danes je blažena subjektivna nastrojenost

To, kar je nekakšna zmeda subjektivne miselnosti, to je abstraktni pridelek, ki ga povzdiguje odmetavanje misli in spekulacija; ta je povsod navzoča kot pojasnjevalna priloga. Razumniku ne gre za določen svet, ampak za to, da uveljavi svojo osebno prepričanje in domišljijo. Razumnik jasno kaže, da ga stvarni svet ne zanima, zato beži pred realnostjo in povzdiguje čisti jaz. Na ta način hvali kontinuiteto svojega znanja in domiselnost čistega jaza. Subjektivna miselnost je torej nekakšen rezultat, ki ni nobena nazorna vsebina, ampak tisto, kar z govorjenjem predstavi in je izražen pojavni svet ali samovoljno stališče, ki sebe imenuje spekulacija ali abstraktna predstava, ki ni nič drugega kot enostranska abstrakcija. To je iznajdljivi svet čistega jaza in razuma.

Kaj vse danes podarja razumnik in kaj odmetava, to je osebna iznajdljivost, o kateri govori prepričanje, ki ga podarja kot neko notranje razpoloženje. Razumska miselnost se je bujno razrasla, ker jo hvali šolan človek, ki s predmetom in pojmovanjem noče imeti opravka. Hvali samo igro abstrakcij, ki jo demonstrira, ker je donosna. Zapostavlja posredovanje in povzdiguje osebno držo. Kaj več od osebnega ne ceni, pa je jasno, da je njegov svet uvid ali tisto, kar odmeče onstran. Uspe mu pokazati svojo moč z kombinatoriko, ki jo podžiga spekulacija.
Omika in domišljija, ki jo slavi zlasti izobražen duh, sta najbolj hvaljena. Logična sovisnost v našem svetu ne obstaja, zato nima smisla govoriti o nečem, kar nihče ne ceni. Logična sovisnost je bila poražena, kajti danes dobiva subjektivnost besedo, cenjen pa je pojavni svet, ki ga pridela razumnik. Stvarni svet in logično sovisnost zastopa abstraktna miselnost.

Tudi predsednica države izraža sebe subjektivno

Piše: Jože Požar

24. 10. 2026

Razkošno šopirjenje subjektivne miselnosti

Subjektivnost se pojavlja in govori o nečem, kar ne izvira iz osnove in je nekakšna prikazen miselnosti. Tisto, kar je, je bit, ki je jaz, to pa je zavest, ki odseva prežemanje individualnosti in čistega jaza. Subjektivnost ne spoštuje predmetne substance, ki izpelje svojo določenost tako, da realnost doseže dejanskost. Hočem reči, subjektivni jaz podarja subjektivne predstave.
Poudarimo: »Brez objektivnega gibanja se subjektivna vednost kaže kot samovoljno stališče.« Zakaj čisto brez realnosti je prazna abstrakcija, kajti substanca ne doseže razdvajanja in postajanja ter določenosti v osnovi. Zato je tisto, kar obstaja samo v mislih, odmišljanje. To ni stvarnost, ki je dosegla drugo ali svojo sebi enakost. Duh, ki substance ne posreduje, je dejaven subjektivno, kar je neko početje čistega jaza, ki ne spoštuje realnosti in njene dejanskosti.

Ko je mišljenje omejeno na subjektivni jaz, realnost ne ustreza pojmu in zato je pojavni svet izražen kot samovolja ali čutna neposrednost. Duh ni dejaven predmetno, ampak s smotrom, da razodene čisti jaz; subjektivnost realizira razsežnost čistega jaza. Ta je aktiven, ko ga subjektivnost nagovarja s smotrom, da realizira suhi jaz, ki je neki čisti tale, po katerem ima gotovost.
Čisti jaz je torej zavedanje samega sebe kot raznolikega sveta, ki odseva samovoljna stališča. Zakaj čisti jaz je subjektivni jaz, ki je ujet v pojavnost. Jaz ni čista vednost, ki je premagala nasprotje, ampak je ujet v pojavnost; in to je tisto, kar dela čisti jaz subjektivno razkošnega. Pa ni čudno, da se danes subjektivnost širokousti in da objektivnost ni zaželena. Da je subjektivnost povsod poveličevana, o tem govori tudi čisti jaz, ki ga je izrazila predsednica države.

KATEGORIJE

  • Abstraktno mišljenje (401)
  • Filozofsko zrno (78)
  • Naivna metafizika (2)
  • Neizpolnjena abstrakcija (59)
  • Sodobna umetnost (8)
  • Domov

Presojamo

Piše: Jože Požar

16. 11. 2026

Kar ni umno ni resnično

Kadar izpeljuje izobražen duh kako širitev iz komentiranja, potem njegov svet zagotovo ni predmeten. Tedaj menda govori o sebi kot osebi, ki to in ono opremi s predikati. Tisto, kar demonstrira, to je čista substanca prežeta od individualnosti. To pa seveda ni nič drugega kot nanašanje sebe nase, ko posameznik izpelje neko vzajemno učinkovanje s seboj. Kar ni nič umnega, ni resnično. Resničnost za izobraženega duha nima vrednosti, ker ga bolj zanima igra abstrakcij.

Ampak kdo še ima danes v mislih resničen svet? Tisto, kar jezik nosi in je nekaj neimenovanega, to je bit. Ta pa ni zanimiva, kajti duha mika pojavni svet in tisto, kar prehaja v nekaj drugega in je individualni svet brez izpolnitve ali abstrakcija. Pojavni svet je torej tisto, kar hvali in povzdiguje izobražen duh. Tega pridela čisti jaz, ki se je menda zapletel v igro abstrakcij in ni sposoben izstopiti iz nje. To tudi demonstrira in razlaga, ker ni bil vzgojen tako, da bi ga pritegnil dejanski svet. Tega enostavno spregleduje, kajti navajen je delovati zunanje in brez miselnih določil.
Izobražen duh izpoveduje, da ga tu in tam resničnost navduši, da pa mu znanje ne dopušča, da bi bil dejaven kot mislec, ki misli predmetni svet. Zaradi tega umen svet ne jemlje resno, kajti je v fazi dozorevanja, ki lahko traja tudi več kot deset let. No, ne glede na to, umen svet ni tisti, ki bi bil občudovan in bi ga duh hvalil. Zaenkrat ni videti, da umen svet doživlja preporod. Tu in tam je sicer naveden, vendar ni hvaljen in v praksi življenja zaželen. Preveč zbranosti zahteva, kadar eksistira in bi ga naj duh obvladal. Zaradi tega izobražen duh ne beseduje o umnem svetu, ampak samo o svetu, ki je povsod razumljen in dobrodošel, ker je primeren tudi čistemu jazu.

Abstraktno znanje je baje resnično

Piše: Jože Požar

12. 11. 2026

Omikan duh hvali znanje

Da duh hvali svoje znanje, o tem ne gre dvomiti. Veljavo daje abstraktnemu znanju in interpretaciji, kajti govorica povzdigne tudi osebo. Zadostuje da predstavi kako znanje in že je dvignjena v nebesa. A če natančneje pogledamo tisto, kar hvali, vidimo, da ni predmetni svet njegova vsebina, niti ni stvarni svet, ampak samo oblika neposrednega znanja. Potemtakem njegov svet ni ustvarjen, kajti predmeta ne posreduje in določi v osnovi. Podarja zgolj abstraktna obliko znanja, ki ne vsebuje nobenega bistva, saj substanca Drugega ali sebi enakosti ne doseže v proti postajanju.

Danes je hvaljeno abstraktno znanje, čeprav ni predmetno znanje. Baje je duh, ki podarja abstraktno znanje, dejaven primerno. A to najbrž ne drži, kajti ko prisluhnete omikanemu duhu ali interpretaciji znanja, lahko zaznate, da odseva svojo iznajdljivost in igro abstrakcij; najbrž mu ne gre za dejanski svet, ampak za predstavno razmišljanje, ki to in ono razlikuje. Zaznati je, da omikan duh izdeluje in odmetava posamezne misli, opiše kako svojo dejavnost in daje pojasnila o nečem, kar ne prehaja v Drugo. To je dejavnost, ko podarja svojo domnevanje, ki ga širi na primer razlage. To pa je tudi vse tisto, kar pridela kot svet, ki eksistira kot abstraktna neposrednost.
Omikan duh najdeno postavi kot svoje v obliki formalnega znanja gotovosti. Duh verjame, da je znanje vsemogoče, zato ga povsod hvali in dojema kot primeren svet. To so fiksirane določenosti, ki so končna vsebina. Naj omenim, omikan duh sveta ne ustvari, zakaj povsod hvali znanje. Zato tudi nima težav z znanjem in predstavitvijo znanja, kajti znanje kot tako ni nobena resničnost, kajti ni predmetno in ga je mogoče širiti in tako dojeti kot svet zunaj mišljenja.

Osebni svet je njegov adut

Piše: Jože Požar

9. 11. 2026

Neizobražen izobraženec in učinkovanje s seboj

Da se neomikan razumnik nastavlja fotografom in da vedno odmeče kako neokusno misel s smotrom, da osramoti nasprotnika, to je tisto, kar ga povzdigne med posameznike, ki hvalijo svojo površnost. Napravlja se, kot da se noben svet ne dotika njega, pa je zato čista vednost tista, ki jo prenapenja in vsili drugim, ker omogoča aktivirati čisti jaz in negativno moralo, ki ga povsod spremlja.
Tisto, kar uveljavlja neizobražen izobraženec je čisto brez realnosti, ki je kak domislek ali osebno prepričanje, s katerim pove, da se spozna na subjektivizem in osebno domnevo. Zakaj, kar je abstraktno vzeto njegova čista vednost, to podarja čisti jaz. Čista vednost potrebuje nasprotje, da dobi veljavo čisti jaz, ki hvali učinkovanje s seboj. Zaradi tega abstraktno izziva nasprotnike, da jim pove, kdo danes izdeluje abstraktne učinke, ki hvalijo osebno prepričanje.

Kaj je torej tisto, kar neizobraženemu izobražencu omogoča pridelati lastno podobo ali izpolniti čisti jaz? To je igra abstrakcij, ki pridela ekspozicijo zavesti in uresniči čisti jaz. To je potencialen svet ali tisto drugo njega samega, ki ga izreče čisti jaz. Idealizacijo čiste vednosti opravi čisti jaz, prav tako vzajemno učinkovanje jaza s seboj. Naglasimo, danes neizobražen izobraženec hvali le samega sebe, kadar izpelje vzajemno učinkovanje s seboj, ki je enostransko odmišljanje.
Naj osvetlim, čista vednost ne pomeni nič drugega kot vednost kot taka. Je povsem abstraktna, zato čisti jaz, ki ni omejen na predmetno substanco, hvali vednost kot tako. To pa je samovoljno stališče jaza, ki objektivnost izloči. Potemtakem je učinkovanje s seboj neko izražanje zavesti, ki ne upošteva gibanja substance in proizvaja zgolj osebni svet, ki je prost določenosti.

Umetna inteligenca in predmet filozofije

Piše: Jože Požar

5. 11. 2026

Ponovimo: »filozofija je miselno opazovanje predmeta, tj. pojma filozofije, ki je ideja«

Tisti pregled generiran z umetno inteligenco, ki favorizira abstraktno miselnost, ne da odgovora na to, kaj je filozofija. Umetna inteligenca kaže bistre jezikovne enote, ne pove pa, kaj je filozofija. Tudi razvijanje ključnih značilnosti filozofije ne pomaga izpeljati predmeta filozofije. Pa je favoriziranje abstraktne miselnosti početje, ki zavaja duha, zakaj odgovor je napačen.
Kot sem zapisal, filozofija ni igra abstrakcij ali kaka abstraktna miselnost, ki predmet filozofije prezre. Če predmet ni razvit v svoji osnovi, potem je to prikaz abstraktne miselnosti ali neko okoliško gibanje zavesti. Zato je ono navajanje pojmov, ki da določijo filozofijo, neko uveljavljanje razumskega mišljenja, ki z domiselnostjo išče primeren odgovor na vprašanje. Primeren odgovor pa ni tisto, kar je filozofija, pa je navajanje nekaterih pojmov zgolj igra abstrakcij.

V predstavi, ki jo podarja umetna inteligenca, ni pokazanega nič umnega, ali, je zgolj neko začutenje pojavnega sveta. To pa ni umen svet, ampak ideal, kajti manjka mu dejanskost. Tisto predstavljeno je nekaj, kar ne prehaja v Drugo in je neposrednost. Filozof Hegel zapiše, da filozofija ni tolažba, temveč gibanje predmetne substance, posredovana in proti postavljena kot Drugo substance. Edino ustvarjeni svet je sebi enakost, kar je nasprotje v obliki občih momentov.
Umetna inteligenca lahko filozofijo predstavi s primernimi pojmi, vendar pa to še ni predstavljena ideja, ki je utemeljena v ideji. To so zgolj abstraktne predstave, ki ne iztaknejo, da v nebesih ali naravi ni ničesar, kar ne bi vsebovalo neposrednosti kot tudi posredovanja. To je princip, ki ga je nujno spoštovati, kajti v njem tiči interes stvari in tisto, kaj je gibanje predmetne substance.

Kaj dožene početje zavesti

Piše: Jože Požar

2. 11. 2026

Izkušnja ne spoštuje proti postajanja

Zavest, ki ima obstoj vsebine določen po jazu ali abstraktnem razumu, ni dejavna predmetno. Vsebina je čutna konkretnost, tudi prepričanje, ki uveljavlja kak interes, navdušenje ali učinkovanje čistega jaza s seboj. Tisto, kar podarja čisti jaz, to je le pojavni svet. Realnost se razgubi, prav tako njena dejanskost. To pove, da se je svet razlil v nekaj, kar uveljavlja čisti jaz. Ta s kombiniranjem misli in predstav kaže svojo iznajdljivost, ki je zgolj možnost za nekaj drugega. Dejavna zavest podarja nedoločen svet ali tisto čisto brez realnosti, ki ni nič drugega kot prazna abstrakcija nedoločene biti. To pa ni izpolnjen predmet v njegovem proti postajanju.

Danes zaznavamo, da odtujitev osebnosti pridela kako možnost, ki jo čisti jaz opredeli kot njegov pojavni svet. Ta požene v gibanje fantazijo in prosto kombiniranje misli ter predstav. To je tisto čisto brez realnosti, ki nastopa v imenu predmeta. Oseba si daje pozornost, da aktivira domišljijo čistega jaza, kajti ta idealizira svojo izpeljavo. Oseba nanaša sebe in izdeluje razločke, kar pove, da realizira svoj talent in početje zavesti. To pa je zgolj možnost ali pojavni svet.
Izkušnja izpričuje, da oseba ničesar ne posreduje, kadar uveljavlja le obče ali negativno nje, ki ga postavi na ogled, da izpelje svojo negacijo. Oseba najde raznotere možnosti, nagnjenja in interes, kar je zunanji svet, ki je brez bistva in ga je mogoče prilepiti na kaj drugega. Doživetje torej ne demonstrira miselni predmetni svet in ga ne podarja v njegovi določenosti. Predmet ni tisti, ki bi čisti jaz dvignil na stališče postajanja predmetne substance, zakaj genij ne upošteva svoje odsvojitve s ciljem, da pokaže, kaj se pravi posredovati in misliti predmetno substanco.

Filozofija ni igra abstrakcij

Piše: Jože Požar

29. 10. 2026

Ko umetna inteligenca pojasnjuje filozofijo

Ko umetna inteligenca beseduje o filozofiji, je to razkazovanje domiselnosti ali povzdigovanje pojavnega sveta. Tisto namreč, kar je umetna inteligenca generirala na internetu o filozofiji, je abstraktna predstavitev, ki jo hvali tudi filozof, ki ne ve, kaj je filozofija. Odgovoriti na vprašanje, kaj je filozofija, je nujno poznavanje predmeta filozofije. Kajti filozofija je predmet, kar pove, da je ono navajanje pojmov abstraktna osvetlitev filozofije. To pa ni resničen svet filozofije, kajti predmet filozofije je določen in ga ni mogoče predstaviti z navajanjem abstraktnih pojmov.

Da bi filozofija bila to, kar je njen predmet, je nujno povedati tudi to, kaj določa filozofijo v njeni osnovi ali nastajajočem vedenju. Če predmeta ne vzpostavimo, potem je filozofija abstraktna vsebina, ki ne prehaja v Drugo ali sebi enakost. Potem je filozofija skupek posameznih misli ali pojavni svet, ki ga je mogoče neomejeno širiti. Potem filozofija ni to, kar je njen predmet, kajti je vse tisto, kar je neko abstraktno predstavljanje filozofije. To pa je razmišljanje ali kritično spraševanje, tudi znanje in še marsikaj se tu iztakne. S površnim predstavljanjem filozofije se izgubi predmetno bistvo filozofije.
Če filozofija ni miselno opazovanje predmeta, tj. pojma filozofije, ki je ideja, ki sebe misli, potem je lahko tudi abstraktna predstava ali kaka predpostavka. Lahko je pojasnjevanje razuma ali čistega jaza, ki izvaja rezoniranje, da izpelje nečimrnost nad njo. Potem je tudi igra abstrakcij in opisovanje, ki o predmetu filozofije ne beseduje. To, da je filozofija predmet, to pove, da sebe misli in sebe posreduje v proti postajanje, vse s ciljem, da doseže svojo določenost. Brez osnovne določitve je filozofijo igra abstrakcij in tako neko prostranstvo abstraktne miselnosti.

Abstraktna miselnost je povsod zaželena

Piše: Jože Požar

26. 10. 2026

Ali abstraktna miselnost obvladuje tudi stvarni svet?

Kdor hvali znanje, ne ve, kaj je resničen svet. Abstraktna miselnost narekuje, da je znanje gora sveta, zato razumnika ne zanima dejanski svet. Zakaj znanje ne hvali gibanja substance, ampak samo pojavni svet. Duh povsod hvali abstraktno znanje, čeprav ni vezano na gibanja substance, ampak samo na tisto, kar gre čez. To opredelitev povzdigujejo zlasti tisti, ki jih dejanski svet ne mika. Ni pomemben predmet in osnovna določenost, temveč samo znanje kot tako, ki gibanje substance prezira. Znanje je abstraktno, zato pridobiva na veljavi. To stremi dejati, da realnost in njej pripadajoča dejanskost nimata nobene veljave, ampak samo abstraktno znanje in tisto, kar podarja razumnik in je pojavni svet, ki ga danes povzdiguje in hvali abstraktna miselnost in izobražen duh.

Abstraktna miselnost hvali zlasti subjektivnost, ki nima meje in jo slavijo mediji, ker ni vezana na nobeno bistvo. Meje se ne določi, ker ne gre za resničen svet, ampak za mogoč svet, ki v osnovi ni določen. Gre za abstraktno vsebino, ki jo je mogoče neomejeno širiti. Tisto, kar je danes cenjeno, to je brezmejnost ali pojavni svet, ki je brez realnosti. Ni pomembna realnost in dejanskost, pomembna je dejavnost osebe, ki hvali čisti jaz. Cenjena subjektivnost ima vsepovsod prednost, ker je enostavna in jo širi čisti jaz v neomejenost kot subjektivno vednost.
Abstraktna miselnost spodbuja duha tudi k temu, da predmeta ne misli iz osnove, ampak ga prepusti razpoloženju, ki baje ve kaj je prav in kaj ne. In to odseva omikan duh, ki hvali svet znanja, ker je znanje izgotovljeni svet. Bistveno je zlasti to, da znanje brani razumnika in da je zanimanje razumnika usmerjeno v znanje. To izpolnjuje abstraktna miselnost, ki je povsod dobrodošla.

O inteligenci duh redko beseduje

Piše: Jože Požar

23. 10. 2026

Inteligenca ni dejavna s principom proti postajanja

Inteligenca pravzaprav izključi predmetno razmišljanje in postajanje predmetne substance. Oblikuje tisto, kar kaže s smotrom, da abstraktno znanje in fiksirano določenost vsebine izpelje. Zakaj operacija inteligence je neko spoznavanje, ki napreduje po slikah in predstavah. To je način, ki predmetno razmišljanje izpelje kot zrenje. Zato je favoriziranje abstraktnega znanja neko početje, ki inteligenco abstraktno izpolni. To pa je tudi prav tisto, kar je danes produkt inteligence.
Preverite kaj počenja izobražen duh in ugotovili boste, da je dejaven nepredmetno in s smotrom, da uveljavi svoje znanje in prepričanje. Nikjer ni dejaven v načinu gibanja in določanja substance, ampak tako, da uveljavlja abstraktno znanje s smotrom da povzdigne igro abstrakcij. Abstrakcija je njegov način in upanje, prav tako čisti jaz, ki zagovarja subjektivno nastrojenost in tisto, kar pošlje čez. Abstrakcija podarja veljavnost, ker uveljavlja možnost, ki se razgubi v neki drugi svet.

To, da inteligenca najdeno razglasi za umno, to je dejavnost, ki ni stališče duha. Zakaj tisto, kar je nekaj abstraktno nadarjenega, to je zunanje določanje, ki povzdigne posplošenje. Inteligenca namreč najde sebe kot privid ali kot abstraktno znanje, s katerim postavi tisto lastno. Inteligenci ne gre za dejanski svet, ampak samo za to, da uveljavi abstraktni začetek, ki omogoča da izpelje tisto, kar je, ne da je postavljeno kot Eno ali kot notrina, ki je je stopila sebi nasproti.
Inteligenca, ki je hvaljena zunaj predmetnega razmišljanja, ni produktivna. Zakaj predmet ni vsebina, ki bi jo inteligenca razvila v dejanskost, ampak je nekakšna abstraktna predstava, ki zavaja duha s smotrom, da uveljavi svoje prepričanje in eksistenco znanja.

G. W. F. Hegel

Filozof G. W. F. Hegel v lastnem oglasu, ki je objavljen na koncu Fenomenologije duha, med drugim zapiše naslednje:

  Hegel-180-pik   »Ta zvezek predočuje nastajajoče védenje. Fenomenologija duha naj stopi na mesto psiholoških pojasnil ali tudi abstraktnejših razglabljan o utemeljitvi vedenja. Pripravo za vedo motri z vidika, po katerem je ta (priprava) neka nova, zanimiva in prva veda filozofije. V sebi zaobsega različne podobe duha kot postaje poti, po kateri on postaja čisto vedenje ali absolutni duh. Zatorej se v glavni razdelkih te vede, katerih vsak spet razpade na več manjših, motre zavest, samozavedanje, opazujoči in ravnajoči um, duh sam, kot nravni, omikani in moralni duh, in naposled religiozni duh v svojih različnih oblikah. Bogastvo prikaznosti duha, ki se prvemu pogledu ponuja kot kaos, je spravljen v neki vedovni red, ki jih predočuje po njihovi nujnosti, v kateri se tiste nepopolne razblinijo in preidejo v višje, ki so njihova naslednja resnica. Zadnjo resnico najdejo najpoprej v religiji in nato v vedi, kot rezultat celote.«

Zunanje povezave

  • Druga podoba
  • Sodobna umetnost
  • Andrej Požar

Epitomeart Copyright © 2021, Druga podoba