Skip to content

O filozofiji, ki je abstraktna

Posted on 15 decembra, 2024 By Jože Požar
O filozofiji, ki je abstraktna

Na radio sem prisluhnil filozofu, ki je hvalil abstraktno filozofijo, vmes pa je izrazil tudi kako misel o posameznem filozofu. Bil je dejaven tako, kot da o vsebini filozofije nima smisla govoriti, kajti o konkretni vsebini ni govoril, saj je deloval zunanje in sploh ne v interesu, da kaj vsebinskega izreče o predmetu filozofije. Tako je odigral predstavo, s katero je povedal, da filozofija ni nič drugega kot igra besed in misli ali odtujitev naravne . . .

Abstraktno mišljenje

Ko predmetni svet zastopa abstrakcija nedoločene biti

Posted on 8 decembra, 2024 By Jože Požar
Ko predmetni svet zastopa abstrakcija nedoločene biti

Najbrž je razumljivo, da je čista vednost kot taka abstraktna; abstraktna je, ker predmet ne doseže svoje dejanskosti. Zato je predmet, ki ni posredovan in ga mišljenje ni vzpostavilo v obliki proti postajanja substance, abstrakcija nedoločene biti. Predmet ne eksistira v popolni obliki, ker mu ne pripada dejanskost. Kar odkrije, da predmet ni dosegel drugo-biti ali proti postajanja. Drugače rečeno, abstrakcija nedoločene biti ni . . .

Abstraktno mišljenje

Objektivna izpolnitev ni dosegljiva

Posted on 1 decembra, 2024 By Jože Požar
Objektivna izpolnitev ni dosegljiva

Morda bi bilo dobro prekiniti navajeno obnašanje vedenja in se vprašati, ali je mogoče sebe objektivno izpolniti. Zakaj ona subjektivna izpolnitev ne pridela stvarnega sveta in hvali osebno držo, tj. čisti jaz in tisto, kar igrivi razum razloči in je prikaz razločkov snovi. Kaj več od tega ne pokaže, pa je jasno, da objektivna izpolnitev v načinu posredovanja in postajanja substance ni dosegljiva. Tisto, kar duh prikazuje in je povsod hvaljeno, . . .

Abstraktno mišljenje

Abstraktno znanje ne pridela objektivne izpolnitve

Posted on 24 novembra, 2024 By Jože Požar
Abstraktno znanje ne pridela objektivne izpolnitve

Razumnik na vseh koncih in krajih slavi abstraktno znanje, s katerim pridela abstrakten svet. Sebe nekako izpolni, to pa je enostranska abstrakcija in nasprotni svet, ki ga pridela s predstavami. Hočem reči, svet v nastajanju ga ne zanima, zato najbrž sebe dojema kot jasnovidca, ki daje prednost abstraktnemu znanju, lastni domišljiji in spoznanju kot takemu. Natančno vzeto, realnosti in njeni dejanskosti ne podarja nobene veljave . . .

Abstraktno mišljenje

Določena vsebina je obče, ki je navzoči svet

Posted on 17 novembra, 2024 By Jože Požar
Določena vsebina je obče, ki je navzoči svet

O dejavnem politiku premišljam, ker je dejaven subjektivno, vsebinsko prazno in obče volje ne spoštuje. Politik ni dejaven kot tisti, ki uresničuje občo voljo. Sicer pa je v medijih predstavljen kot nekdo, ki ne uveljavlja dejanskega samozavedanja. Politik ni aktiven tako, da bi predmet razprave razgrnil v njegovi osnovi in ga razvil v določno pozitivno obliko. Predmet razprave ni tisti, ki bi ga bilo mogoče prepoznati iz govorice politika . . .

Abstraktno mišljenje

Čisti jaz uveljavlja posebno voljo

Posted on 10 novembra, 2024 By Jože Požar
Čisti jaz uveljavlja posebno voljo

To, da izobražen duh izreče nekaj misli, to ni predmetni svet. Z izrekanjem mnenja izrazi le svojo razpoloženje, kar pa še ni dejanski svet, ampak enostranska abstrakcija. Duh predmetne substance ne posreduje in sveta ne dojema iz postajanja. Površno nastavljen do predmeta, predmetnega bistva ne izdeluje. Zaradi tega hvali osebno mnenje ali tisto čisto moje, s katerim uveljavlja zlasti čisti jaz. Pridobljena enostranska abstrakcija . . .

Abstraktno mišljenje

Nadarjenost hvali pojavni svet in enostranske abstrakcije

Posted on 3 novembra, 2024 By Jože Požar
Nadarjenost hvali pojavni svet in enostranske abstrakcije

Nadarjenost se predaja domiselnosti in prepričanju, neki namišljeni morali in prav tako domnevanju. In to najbrž zaradi tega, ker se pusti duh slepiti abstraktnemu znanju, zaznavajočemu razumu, čistemu jazu in praznemu idealizmu. Tako naznanja, da svoje odsvojitve in svobode ne spoštuje, prav tako nastajajočega vedenja in gibanja substance. Gibanja enostavno ne upošteva, saj je dejaven tako, kot da predmetni svet bivanja . . .

Abstraktno mišljenje

Nekaj zares, nekaj za igro, kakor čisti jaz izrazi negativno njega

Posted on 27 oktobra, 2024 By Jože Požar
Nekaj zares, nekaj za igro, kakor čisti jaz izrazi negativno njega

Duh daje videz, kot da je prišel do spoznanja, da objektivnosti v sodobnem času ne gre upoštevati, kajti stališča čistega jaza imajo povsod prednost. Svet sestavi čisti jaz, zakaj on je tisti, ki obvlada dejanskost in tisto, kar gre čez. Z gibanjem čistega jaza nastanejo svetovi, ki zanimajo mnoge ljudi. Sicer pa je čisti jaz nekakšen gospodar sedanjega časa, kar vpliva na dejavnost, ki bi jo naj duh razvijal v družbi; ta je dejaven na ravni . . .

Abstraktno mišljenje

Duh in čista sebe vednost

Posted on 20 oktobra, 2024 By Jože Požar
Duh in čista sebe vednost

Zaznavajoči razum je v zaznavanju igra abstrakcij. Najbrž nima smisla hvaliti gibanje zaznavanja in tisto, kar je čista sebe vednost kot taka. Cilj duha ni v tem, da povzdiguje izpolnitev zaznavajočega razuma, ki je neki predstavljeni abstraktni svet v razločkih. Duh predmetne substance namreč ne vzpostavi, če povzdiguje čisto sebe vednost ali gotovost njega samega. To je namreč natanko tisto, kar je svet zavesti v svoji abstraktni . . .

Abstraktno mišljenje

Ali je vedenje zavest umnega predmeta?

Posted on 13 oktobra, 2024 By Jože Požar
Ali je vedenje zavest umnega predmeta?

Duh najbrž dojema svoje vedenje kot dovršeni svet ali kot nekaj, kar je učinkovanje vedenja s seboj. Tisto pa, da je vedenje zavest umnega predmeta, tega ne jemlje resno, ker je prepričan, da je njegovo vedenje primerna oblika tistega, kar je predmet. Zaradi napačnega dojemanja predmetno substanco zastopa njegovo vedenje, substanca je njegovo vedenje. Zato tudi ni posebno, da je predmet gotovost njega samega, potemtakem je . . .

Abstraktno mišljenje

O mladem duhu in logični sovisnosti

Posted on 6 oktobra, 2024 By Jože Požar
O mladem duhu in logični sovisnosti

Cilj mladega duha naj ne bi bil samo v tem, da pridobiva znanja, temveč da spozna tudi to, kako si sebe odsvoji in postavi svoje vedenje kot predmetni svet v obliki logične sovisnosti ali postajanja. To namreč, da je sposoben svoje vedenje postaviti kot predmet, to pomeni, da je v drugo-biti kot taki pri sebi. Kajti drugo kot svet je tisto, ki razodene, da je dejaven svobodno in v načinu logične sovisnosti. To je nastajajoče vedenje, ko . . .

Abstraktno mišljenje

Prazni idealizem

Posted on 29 septembra, 2024 By Jože Požar
Prazni idealizem

Človek velikokrat uveljavlja posebno voljo in tedaj krepi le misel samega sebe ali abstrakcijo jaza. Tako si daje zavest o izpolnitvi lastne blaženosti. To je izražen čisti jaz, ki ne podarja nobene določne vsebine; oseba je izstopila iz življenja in gibanja substance in je početje zavesti kot take. Ne doseže nikakršnega obstanka, ker si sebe zagotavlja z lastno mislijo ali posameznim ravnanjem. Je samo početje zavesti, s katerim izrazi . . .

Abstraktno mišljenje

Mladi duh naj spoznava tudi odsvojitev

Posted on 22 septembra, 2024 By Jože Požar
Mladi duh naj spoznava tudi odsvojitev

Mladi duh ni dejaven tako, da svoje postajanje v duha predoča v obliki svobodnega in naključnega dogajanja. Zakaj odsvojitev ne izpelje, ker gibanja odpravljanja še ne ne dojema. Sicer pa izobraževalni sistem ne kaže interesa za to, da mlademu duhu odsvojitev predstavi. Odsvojitev je namreč pomembna, kajti čez njo sebe spoznava kot tistega, ki je dejaven s ciljem, da dojame sebe v načinu proti postajanja. Odsvojitev je način, kako . . .

Abstraktno mišljenje

Neposredno znanje kot predstavljeni subjekt

Posted on 15 septembra, 2024 By Jože Požar
Neposredno znanje kot predstavljeni subjekt

Kadar razumnik odmetava nebistveno sebstvo je dejaven pomanjkljivo. Zakaj izpelje naravno sebstvo in to je bivanje abstraktnih razločkov, kar je le nastajanje občega. Neposrednost je dejanskost kot predstavljeni subjekt, potemtakem nebistveno sebstvo ali čisti moj zavesti. Duh izpelje enostavno negativnost ali čisto gotovost njega samega, kar je brez duhovno sebstvo. Skratka, sebe ve kot nebistveno sebstvo ali kot čisto kategorijo, ki . . .

Abstraktno mišljenje

Subjektivno plat čistega jaza sedanji čas izpoveduje

Posted on 8 septembra, 2024 By Jože Požar
Subjektivno plat čistega jaza sedanji čas izpoveduje

Če bi človek bil dejaven kot duh, ne bi hvalil gotovost samega sebe in čiste vednosti kot take. Subjektivne drže ne bi ohranjal in čistega jaza ne bi povzdigoval. Namreč brez objektivnega gibanja subjektivno vednost kaže kot stanje zavesti. In ne le to, prednost daje možnemu svetu, kajti beži pred realnostjo in povzdiguje subjektivni jaz, s katerim izrazi čisti moj zavesti. Čisti jaz postane sam sebi predmet. Odpravi abstraktno znanje, ki ga . . .

Abstraktno mišljenje

Vzrok se določi kot svoje drugo, to pa je učinek

Posted on 1 septembra, 2024 By Jože Požar
Vzrok se določi kot svoje drugo, to pa je učinek

Ko je razumnik dejaven tako, da ne upošteva vzroka, ki je v učinku dejanski, je dejaven neuko in sploh ne s smotrom, da realizira vzrok, ki je identičen s seboj v učinku. Neupoštevanje odnosa vzroka in učinka je površnost, saj spregleduje gibanje substance, s katerim je manifestirana učinkujočo moč vzroka. Vzrok mora učinkovati in biti izpeljan kot učinek, ki je drugo vzroka ali njegova dejanskost. Gre za to, da je vzrok realiziran in v učinku . . .

Abstraktno mišljenje

Veselje je brati tudi Znanost logike I

Posted on 25 avgusta, 2024 By Jože Požar
Veselje je brati tudi Znanost logike I

Če vas zanimata pojma končno in neskončno, potem preberite v Znanost logike I, kako o pojmih končno in neskončno razmišlja filozof Hegel. To je temeljito razmišljanje, ki bi ga moral vsak duh, še posebej pa filozof, razumeti iz odnosa in postajanja substance. Namreč pokazano je, kako končno doseže neskončno v medsebojnem odnosu. Zakaj končnost, v kateri je vsebovana neskončnost, vsebuje svoje drugo in je na sebi drugo . . .

Abstraktno mišljenje

Politik ne spoštuje tistega, kar ima ljudstvo za resnično

Posted on 18 avgusta, 2024 By Jože Požar
Politik ne spoštuje tistega, kar ima ljudstvo za resnično

Danes izdihavajo politiki nastrojenost vladajočih strank, s katero ne dosežejo enotnosti z občim duhom. To namreč, da se uveljavlja strankarski interes, ki ni noben dejanski predmetni svet, to ne izraža obče volje duha ljudstva, ampak samo strankarsko samovoljo, ki je enostranska abstrakcija. Ta duha ljudstva ne izrazi v njegovi globini in resničnosti. Strankarski interes torej ni tisti, ki bi izrazil duha ljudstva v njegovem sebe določanju . . .

Abstraktno mišljenje

Nemoč čistega jaza in objektivni svet

Posted on 11 avgusta, 2024 By Jože Požar
Nemoč čistega jaza in objektivni svet

Kdo danes izraža nemoč čistega jaza, ni težko ugotoviti. Zakaj razumnik, politik, teoretik, analitik in še veliko drugih je, izžarevajo subjektivno plat. In to najbrž zato, ker subjektivna nastrojenost objektivnosti ne upošteva, kajti uveljavlja osebno držo in abstraktni moj zavesti. Čisti jaz objektivnost prezira, zakaj subjektivnost je bila in bo še dolgo povsod čaščena in cenjena. Prednost ima subjektivna svoboščina in tisto čisto neomejeno. To je . . .

Abstraktno mišljenje

Enostranska abstrakcija je bolj zanimiva kot predmetni svet

Posted on 4 avgusta, 2024 By Jože Požar
Enostranska abstrakcija je bolj zanimiva kot predmetni svet

Ko bi izobražen razumnik napredoval v dojemanju samega sebe, ne bi povzdigoval čisti jaz in hvalil enostranske abstrakcije, ki je nekaj končnega. V času izobraževanja ni spoznaval svoje odsvojitve, zakaj izobraževalni sistem duha in gibanja substance ne spoštuje, kajti hvali samo abstraktno znanje. Oblika končnega znanja ali enostranska abstrakcija je za njega nekaj popolnega. In to zaznavamo tedaj, ko je dejavna zavest, ki se . . .

Abstraktno mišljenje

Ko je svet skupek subjektivnih predstav

Posted on 28 julija, 2024 By Jože Požar
Ko je svet skupek subjektivnih predstav

Razumnik je najbrž prepričan, da svet ni nič drugega kot kontinuiteta njegovega znanja in igra zdravega razuma. To je subjektivnost mišljenja, ki je čista oblika, v kateri ne pride do razgrnitve vsebine. Nasproti neposredni gotovosti nastane neki drugi svet, ki ne doseže proti postajanja, je pa primeren, ker je abstrakcija prvega sveta. In tako zlahka doženemo, da razumnik sprevrača neposrednost v nasprotje, ki ga igrivi razum zameji na . . .

Abstraktno mišljenje

Izobraževalni sistem povzdiguje samo abstraktno znanje

Posted on 21 julija, 2024 By Jože Požar
Izobraževalni sistem povzdiguje samo abstraktno znanje

Izobraževalni sistem ne spoštuje mladega duha in njegove odsvojitve. Ceni samo abstraktno znanje, končne določenosti razuma in prazno abstrakcijo nedoločene biti. To je izgotovljeni svet mnogih razločkov, ki nastanejo brez objektivnega gibanja. Abstraktno znanje je tisto, ki nastopa v imenu predmetnega sveta in velja za resnično. Zaradi tega izobraževalni sistem hvali samo znanja, predmetnega sveta in gibanja substance pa ne . . .

Abstraktno mišljenje

Kraljestvo razuma in njegova nepopolna izpolnitev

Posted on 14 julija, 2024 By Jože Požar
Kraljestvo razuma in njegova nepopolna izpolnitev

V vsakdanjem življenju je človek dejaven razumno, sicer malokdaj predpostavlja, če pa že, potem ne predvideva dovolj tehtno. Dejaven je kot zdravi človeški razum in to tudi odseva skozi aktivnost. Ničesar ne dela, kar ne bi z igro abstrakcij prevladal. Aktiven je torej kot razumnik, ki približno ve, kaj bo iz česa sledilo. Tisto pa, kar razumnika nekako določa, je to, da se sebi pojavlja kot početje zavesti in kot čisti jaz, ki se s posredovanjem . . .

Abstraktno mišljenje

Razumsko mišljenje ne upošteva gibanja predmetne substance

Posted on 7 julija, 2024 By Jože Požar
Razumsko mišljenje ne upošteva gibanja predmetne substance

Če odsvojitve ne dojamete in vas ne zanima, kako v odsvojitvi postavite sebe kot predmet, potem zagotovo odmetavate posamezne misli in gibanja substance ne jemljete dovolj resno. Potem tudi niste dejavni v načinu postajanja, v katerem predmetna realnost doseže svojo dejanskost. In potem  je razumljivo, da logične sovisnosti ne upoštevate in čistega dojema ne dosežete. Namreč razumnik danes nazorno kaže, da ni dejaven v . . .

Abstraktno mišljenje

Duh in abstraktna inteligenca

Posted on 30 junija, 2024 By Jože Požar
Duh in abstraktna inteligenca

Nekateri najbrž dojemajo inteligenco v odnosu proti vsebini in kot objektivno totaliteto. Drugi pa tako, da ne upoštevajo principa svobode, ki vzpostavi svet s ciljem, da tisto neposredno doseže nasprotje v proti postajanju. Brez principa postajanja ni mogoče pridelati nič umnega, kajti duh je to, da predmetno substanco posreduje na način občih momentov, kar je čisti dojem. Na ta način zagotovi, da tisto prvo doseže drugo ali . . .

Abstraktno mišljenje

Odtujitev v dva svetova

Posted on 23 junija, 2024 By Jože Požar
Odtujitev v dva svetova

To je natančno vzeto sebi odtujeni duh, ki uveljavi svojo nadarjenost tako, da čisti jaz uresniči lasten subjektivizem in svet onstran, ki ga izžareva, kadar prakticira megleni razum, ki z igro abstrakcij izpelje bivanje, jaz sem jaz, s katerim vzpostavi empirično stanje zavesti. Namreč danes gre čistemu jazu samo za to, da izpolni čisti moj zavesti in da iz tistega, kar je nekaj neposredno enostavnega, naredi nekakšen podvojeni svet, ki ga . . .

Abstraktno mišljenje

Filozofija in duh sedanjega časa

Posted on 16 junija, 2024 By Jože Požar
Filozofija in duh sedanjega časa

Ko sem leta 2009 vzpostavil na internetu Epitomeart.si, nisem pomislil, da bojo vsebine ganile bralke in bralce. In so, zakaj duh je pojem, ki ni razumljiv, saj ga abstraktna filozofija ne spoštuje dovolj. Duh je namreč to, da ima samega sebe za predmet, zato je nujno pojem duha dojeli iz postajanja in tako iz nastajajočega vedenja. Obiskovalci in bralci sestavkov odsevajo, da je pojavni svet duha zanimiv, saj z obiskom in branjem . . .

Abstraktno mišljenje

Subjektivizem čistega jaza

Posted on 9 junija, 2024 By Jože Požar
Subjektivizem čistega jaza

Nesvobodni politik in nesvobodni novinar vsepovsod izžarevata subjektivizem. Pa naj gre za izraženo samovoljo ali kako realnost, subjektivizem čistega jaza izdihava posebno voljo. Ta stremi izraziti, da objektivni svet ne obstaja. Zakaj čisti jaz uveljavlja igro zdravega razuma in tisto, kar je obče sebstvo. Na ta način odseva, da realnost in njej pripadajočo dejanskost izključuje. In tako ni posebno, da se danes poveličuje in hvali . . .

Abstraktno mišljenje

Objektivne izpolnitve teoretični duh ne doseže

Posted on 2 junija, 2024 By Jože Požar
Objektivne izpolnitve teoretični duh ne doseže

Teoretik živi v prepričanju, da z abstraktnim razmišljanjem dojameš predmetnost, s katero realiziraš čisto obliko mišljenja in pojem predmeta. Teoretik verjame, da ima slikovna eksistenca strašno moč, kajti z izraženo močjo nad slikami je mogoče izpeljati tudi zunanjo refleksijo. Toda, oblikovan pojavni svet sporoča, da objektivna izpolnitev ni bila dosežena. Namreč tisto, kar je le pojavni predmetni svet, to so zunanje določenosti, ki so . . .

Abstraktno mišljenje

Moja generacija in sedanji čas

Posted on 26 maja, 2024 By Jože Požar
Moja generacija in sedanji čas

Sprašujem se, zakaj moja generacija ni bolj aktivna v javnem življenju in zakaj je pasivna. Nenavadno je, da duh v zrelih letih ni dejaven in da uživa le sebe. Videz daje, kot da je izstopil iz dejavnega življenja, ki ga sicer spremlja čez medije. S pasivno držo ne ustvari sveta in sebe ne razgiba kot duha na kakem področju, kjer bi naj aktivno nastopal in bolj odločno navduševal sedanji čas. Razen tega sem mnenja, da izobražen duh . . .

Abstraktno mišljenje

Evroposlanec, športnik in čisti jaz

Posted on 19 maja, 2024 By Jože Požar
Evroposlanec, športnik in čisti jaz

Evroposlanec ne pridela predmetnega sveta, kar kaže, da nima odnosa do sebe in predmeta, in prav tako ne do duha ljudstva. Predmetni svet ni njegova vsebina, potemtakem tudi ni dejaven svobodno. Najbolj ga prevzamejo interesi, čez katere uveljavlja svojo subjektivno voljo. Zakaj sebe razume onstran lastnega občutenja, kjer zasleduje različne interese, tj. igro abstrakcij, ki ga menda navdušuje. Občasno deluje tudi proti obči . . .

Abstraktno mišljenje

V številih izražena misel je najrevnejša resničnost

Posted on 12 maja, 2024 By Jože Požar
V številih izražena misel je najrevnejša resničnost

Filozof Hegel o številu razmišlja tako: »Kot ta misel zunanjosti je število hkrati abstrakcija od čutne raznolikosti; od čutnega ne obdrži nič drugega kot abstraktno določilo zunanjosti; na ta način se v številu čutnost še najbolj približa misli; število je čista misel lastnega pozunanjenja misli.« Dve strani naprej Hegel razmišlja: »Število je nečuten predmet in ukvarjanje z njim in njihovimi povezavami nečutno opravilo; duh je potemtakem . . .

Abstraktno mišljenje

Mladega duha se ne vzgaja k temu, kar je in je najbolj realno

Posted on 5 maja, 2024 By Jože Požar
Mladega duha se ne vzgaja k temu, kar je in je najbolj realno

Ni čudno, da se med seboj večkrat ne razumemo, kajti nekateri živijo daleč stran od realnosti in doumejo svet po svoje in zato niso dojeti. A jaz menim, da je problem razumevanja v tem, da sveta ne dojemamo iz njegove osnove in da dejanskosti ne upoštevamo. Kajti velikokrat hvalimo prazno govorjenje in abstraktno znanje kot tako, gibanja predmetne substance pa ne. Razen tega je mogoče spoznati, da smo kot družba razdeljeni . . .

Abstraktno mišljenje

O svetu, ki ne vsebuje bistva

Posted on 28 aprila, 2024 By Jože Požar
O svetu, ki ne vsebuje bistva

Če abstraktna stvar, ki se jo dokazuje, ni dosegla svoje dejanskosti, potem je predstavljena kot nekaj, kar je brez bistva. Potem ni nič drugega kot nekaj neodvisnega od svoje dejanskosti, v kateri je zaobjeto bistvo. Takšno početje zavesti ni produktivno, saj stvar ni izpolnila proti postajanja ali sebi enakosti. Drugače rečeno, neposrednost je bit, ki je jaz. To pa ni stvar, ki vsebuje realnost in je dosegla svojo določenost v proti postajanju, . . .

Abstraktno mišljenje

Človek ni samo igra intenc in abstraktnih smislov

Posted on 21 aprila, 2024 By Jože Požar
Človek ni samo igra intenc in abstraktnih smislov

Tisti, ki niso spoznali človeka iz dna duše in notranje odsvojitve, najbrž niso usposobljeni za to, da govorijo o svobodi človeka. Človek namreč ni zgolj dejanje jezika in pojavitev izražanja. Zakaj skozi pojavnost kaže tudi to, da je duh in mišljenje, zavest in samozavedanje, razum in um. O teh pojmih sicer lahko vsak misleči človek kaj izreče, vendar pa še to ne pomeni, da je izrekel vse tisto, kar gre duhu iz odsvojitve in ustvarjanja . . .

Abstraktno mišljenje

Ne zanima nas stvarni svet

Posted on 14 aprila, 2024 By Jože Požar
Ne zanima nas stvarni svet

Stvarni svet in logična sovisnost nas ne zanimata. Posredovanje in postajanje substance enostavno preziramo. Pustimo se zaslepiti interesu, ki je tisto partikularno, subjektivno izraženo, osebno stremljenje in prav tako svet onstran. Mi stvarni svet izključimo, ker vsebuje realnost in drugo, ki je v proti postajanju čista dejanskost. Rečeno še tako, realnost in njeno posredovanje ne upoštevamo, ker ne poznamo načina, kako realnost . . .

Abstraktno mišljenje

O predmetu filozofije ne besedujemo

Posted on 7 aprila, 2024 By Jože Požar
O predmetu filozofije ne besedujemo

To, da sem ljubitelj Heglove filozofije, to ne pomeni, da sem filozof. Jaz še vedno berem dela filozofa in misleca, ki je premišljeval duha iz njegove odsvojitve. Ob tem pa poskušam tudi sam predstaviti kak svoj pogled na tisto, kar je filozof Hegel zapisal v Fenomenologiji duha. Zakaj mnenja sem, da Sistem vede razumem toliko, da lahko kaj izrazim o določenih pojmih. Zame je bistveno to, da duhu predstavim v abstraktni obliki nekaj . . .

Abstraktno mišljenje

Pomladna igra abstrakcij

Posted on 31 marca, 2024 By Jože Požar
Pomladna igra abstrakcij

Življenje postane dolgočasno, ko se odpravljaš na delo. Nekje na poti spiješ kavo, v službi narediš kak prosti spis, vmes odigraš pogovor s prijateljem in sebe si ustvaril. V službi si vsakdanje aktiven, delo natanko opraviš in tako sebe miselno izpolniš. Potemtakem sveta nisi ustvarjal, kajti tvoj razum je nadzoroval početje zavesti in tisto, kar si z besedo odigral. Skratka, moč tvojega znanja si aktiviral, ko je šlo za poklicne odločitve. In tako . . .

Abstraktno mišljenje

Kdaj bo duh začel spoznavati svojo odsvojitev

Posted on 24 marca, 2024 By Jože Požar
Kdaj bo duh začel spoznavati svojo odsvojitev

Moja želja je, da preberem na internetu kak spis ali kratko vsebino o tem, kaj piše filozof Hegel v Sistemu vede, tj. v prvem delu, ki nosi naslov Fenomenologija duha. Jasno mi je, da o drugem delu, ki je Znanost logike, ne bom iztaknil spisa, kajti menda ga ni misleca na tem svetu, ki bi bil sposoben logiko vsebinsko predstaviti. Sicer pa je prvi del Sistema vede najbrž bolj zanimiv kot drugi del, zato bi bilo dobro napisati kratko vsebino . . .

Abstraktno mišljenje

Abstraktna filozofija

Posted on 17 marca, 2024 By Jože Požar
Abstraktna filozofija

Filozofija danes ni dojemljiva, kajti njena vsebina ni gibanje predmeta, tj. pojma, ki sebe misli. Zakaj abstraktna filozofija ne razvije proti postajanja predmetne substance v njeni osnovi. Tako da filozof, ki je prebral mnoga filozofska dela, ni spoznaval predmeta filozofije, ki ga v Sistemu vede izpelje filozof G. W. F. Hegel. Filozof, ki spoznava samo abstraktno filozofijo, pravzaprav predmeta filozofije ne dojema iz gibanja predmetne . . .

Abstraktno mišljenje

Odtujitev omike

Posted on 10 marca, 2024 By Jože Požar
Odtujitev omike

Da izobražen duh ne spoštuje gibanja substance in da ni predmetno dejaven, o tem govori neposredna dejanskost ali omika, ki je negativno njega. Dejansko bivanje na sebi je namreč to: »kolikor ima omike, toliko ima dejanskosti in moči«. Dejanskost sestoji v odpravljanju omike, zato je dejaven s smotrom, da moč izobrazbe nekako predstavi. Danes je omika povsod hvaljena in cenjena, zakaj tisto, kar odtuji in je odtujeno sebstvo, je . . .

Abstraktno mišljenje

Abstraktni razum in nična bistva

Posted on 3 marca, 2024 By Jože Požar
Abstraktni razum in nična bistva

Najbolj slavljen je danes razum in tisto, kar je izdelovanje končnih določenosti. Duh hvali igro abstrakcij in gibanje razuma, kajti gibanje predmetne substance za njega ni tako pomembno. Razum pridela resničen svet, ki je dojemljiv in privlačen za tistega duha, ki se je široko izobrazil in ceni nična bistva. Zakaj bogato izobražen duh je v pomanjkanju sveta, saj se s posredovanjem substance ne ukvarja. Zato izvaja gibanje razuma . . .

Abstraktno mišljenje

Abstraktna stvar in početje zavesti

Posted on 25 februarja, 2024 By Jože Požar
Abstraktna stvar in početje zavesti

Duh povzdiguje abstraktno stvar in početje zavesti, pri tem pa zavest uživa samo sebe. Tisto, kar jo zanima, je igra sil, ki velja za stvar samo. Zavesti ne gre za stvar kot predmet, ampak za stvar kot abstraktno dejanskost, kajti sama stvar še ni subjekt, ampak samo enostavno obče. Da bi razumeli abstraktno stvar bolj določno in sprejemljivo, dajmo besedo filozofu Heglu, ki o abstraktni stvari zapiše naslednje: »abstraktna stvar . . .

Abstraktno mišljenje

Svet izven mišljenja

Posted on 18 februarja, 2024 By Jože Požar
Svet izven mišljenja

To je svet, za katerega se predpostavlja, da je sam po sebi izgotovljen in zato ne potrebuje mišljenja, kajti kot tak je primeren. Kar stremi reči: mišljenje se kot forma na zunanji način pridruži snovi in se z njo izpolni. Potemtakem je snov izgotovljen objekt ali dovršeni svet, ki mišljenja ne potrebuje. Zakaj mišljenje je pomanjkljivo in se dovrši na snovi, in to tako, da se pridruži materiji kot nedoločena forma. In zares, prilagajanje . . .

Abstraktno mišljenje

Ko je izdelek intelektualca prikazen

Posted on 11 februarja, 2024 By Jože Požar
Ko je izdelek intelektualca prikazen

Po mojem mnenju intelektualec izdihava lasten svet in ni dejaven nadarjeno in s smotrom, da izpelje kak umen svet. Zakaj umen svet ga ne prevzame, prav tako ne določenost substance, ampak samo tisto, kar je neki abstraktni svet čistega jaza. To nazorno prikazuje, ko uveljavlja abstraktno osebo, tj. sebstvo, in je dejaven v interesu nečesa, kar v osnovi ne določi. Navdušeno hvali potencialen svet in tisto, kar sprevrže v nasprotje. . . .

Abstraktno mišljenje

Čisti jaz, govorna dejanja in igra abstrakcij

Posted on 4 februarja, 2024 By Jože Požar
Čisti jaz, govorna dejanja in igra abstrakcij

Ni dvoma, danes je pomembno zlasti to, da duh z govornim dejanjem izpelje igro abstrakcij in izdela kak abstraktni učinek. Namreč igra abstrakcij ima povsod veljavnost, prav tako abstraktne učinkovine, ki lahko vplivajo na druge. Ni bistveno posredovati predmetno substanco, pač pa to, da odigra kako govorno dejanje in napravi dober videz o sebi. Zakaj z igro abstrakcij izpoveduje, da je v igro vključen čisti jaz in abstraktno . . .

Abstraktno mišljenje

Duh je dejaven kot literat

Posted on 28 januarja, 2024 By Jože Požar
Duh je dejaven kot literat

V tem sestavku bom poskušal predstaviti dejavnega duha, ki odnosa do predmeta ne ceni in povzdiguje abstraktno znanje kot predstavljeni subjekt. Ta duh še ni dojel, kaj se pravi vzpostaviti predmetni svet. Najbrž hvali subjektivnost s smotrom, da povzdigne svet jaza, ki ga zunanje poveže s kakšnim drugim svetom. Takšna dejavnost odseva, da povzdiguje abstraktni svet, ki ne doseže svoje določenosti v osnovi ali temelju. Odnosa . . .

Abstraktno mišljenje

Ko duh odigra subjektivno naravnanost

Posted on 21 januarja, 2024 By Jože Požar
Ko duh odigra subjektivno naravnanost

Če torej duh logične sovisnosti in gibanja substance ne upošteva, če mu ni jasno, kako si samega sebe odsvoji, potem je dejaven enostavno ali tako, da izpelje kako početje čistega jaz ali pa kakšno kontinuiteto čistega vedenja, ki pa ni dejanski svet, ampak le razločki nečesa, ki jih razum običajno še pojasnjuje. In to je nepopolna izpolnitev, kajti čisti jaz odigra abstrakcijo svoje nastrojenosti. Zakaj to je čista sebe vednost, ne biti . . .

Abstraktno mišljenje

Duh in dojemanje samega sebe

Posted on 14 januarja, 2024 By Jože Požar
Duh in dojemanje samega sebe

Filozof Hegel je zapisal: »Duh je vedenje samega sebe v svoji odsvojitvi, v svoji drugo biti obdržati enakost s seboj.« Potemtakem duh ni zgolj neko navajeno obnašanje vedenja ali kako hvaličenje abstraktnega znanja, temveč je v miselnih določilih stvarni svet, tj. zavest umnega predmeta. Zakaj predmet kakršen je brez mišljenja in pojma je predstava ali ime. In ne le to, vednost kot taka ne pomeni nič drugega kot čisto vednost, . . .

Abstraktno mišljenje

Ko je predmet razumnika jaz

Posted on 7 januarja, 2024 By Jože Požar
Ko je predmet razumnika jaz

Spremljajte izvajanje nesvobodnega izobraženega duha in poglejte, kaj odmetava, o čem govori, kaj hvali in zatrjuje in čemu daje prednost. Preverite, ali se ukvarja s predmetnim svetom in posredovanjem substance. Najbrž boste zlahka ugotovili, da ni dejaven svobodno, saj je njegov predmet največkrat jaz. On namreč odtuji svoje znanje v obliko razpadle stvari in v razločke, kar je hkrati njegov čisti uvid. Skratka, nesvoboden . . .

Abstraktno mišljenje

Številčenje prispevkov

Predhodni 1 2 3 4 … 11 Naslednji

ONLINE NEWSPAPER

Razmišljamo nevsakdanje

Piše: Jože Požar

17. 11. 2026

Zakaj smo dejavni pomanjkljivo

Če mišljenja ne razumemo kot gibanje substance, potem tudi ne upoštevamo nastajajočega vedenja ali princip predmetne svobode. Predmetne substance ne posredujemo in pokažemo v proti postajanju. Dejavni smo pomanjkljivo, kajti svojo dejavnost prikazujemo čez predstave, ki pa niso določenost predmeta v njegovi osnovi. Tisto, kar že je naš predmet, to je abstrakcija nedoločene biti; začetek kot enostavna neposrednost ali realnost, ki ni dosegla svoje dejanskosti in ostaja abstraktna. Potemtakem nismo dejavni s principom postajanja in izražamo le svojo pomanjkljivost.

Ko človek sebe in gibanja substance ne dojema, ne napreduje v dojemanju samega sebe in predmeta. Hvali abstraktno znanje, hkrati pa izraža, da mišljenja ne koristi za to, da bi izboljšal gibanje in dojemanje substance ter sebe. Povzdiguje neko navajeno obnašanje zavesti, ker najbrž verjame, da je dejaven čisto ali v načinu proti postajanja. Njegov junak je vedno znanje, ki ga izboljša s kakim pojasnjevanjem ali dejavnostjo čistega jaza. In potem je njegov svet zgolj pojavni in ni opredmeten. To pove, da je abstrakcija nedoločene biti pridelek ali šolski produkt, ki ga prikazuje in razvije v nasprotujočo obliko; in to najbrž zaradi tega, ker gibanja substance ne dojema.
Predstava zavesti še ni objektivnost ali razvita predmetna substanca v njeni osnovni določenosti. Je neposrednost, ki je najrevnejša abstrakcija ali čista bit, ki ni dosegla svoje dejanskosti v proti postajanju. Jaz ima gotovost po jazu, po abstrakciji, ki je tisto čisto obče. Jaz torej izpelje zrenje, ki ga predstavi kot neposredno abstrakcijo. V bistvu podarja osebno držo, ki ni noben določen predmetni svet, ta je namreč oblika in produkt gibanja substance in proti postajanja.

Politik in stvarni svet

Piše: Jože Požar

13. 11. 2026

Povsod povzdiguje subjektivno držo

Med politiki je dejaven duh, ki favorizira subjektivno držo, obče volje pa ne upošteva, ker prakticira strankarske in osebne interese. Politik hvali in povzdiguje strankarsko neobjektivnost, občo voljo pa enostavno prezre. Graja nasprotnike in hvali pojavni svet ter svojo neomikanost.
Politik danes ne kaže omikanosti tako, da sebe osvobodi od abstrakcije, kajti igra abstrakcij je njegov produkt. To je neko mešanje znanja in misli ter preroškega govorjenja, ki hvali tisto, kar naj bo. To pa ni določena predmetna realnost, ampak abstrakcija, ki napoveduje, da je dejaven brez cilja in subjektivno; danes subjektivizem opredeljuje politika. Svojo neobjektivnost demonstrira, ker ni bil vzgojen za to, da sebe na sebi določi kot duha, ki se zaveda, kaj je stvarni svet in kako ga je mogoče vzpostaviti. Tisto Drugo, ki drži v sebi bistvo, enostavno prezre.

Da tudi mediji ne prikazujejo stvarnega sveta, ima zasluge nesvoboden novinar, ki hvali abstrakcijo in subjektivno nastrojenost. Z nesvobodo razkazuje osebno prepričanje, zakaj ni bil vzgojen za to, da svet osvobodi od abstrakcije in ga posreduje tako, kot mu gre po gibanju predmetne substance in proti postajanju, ki je določenost substance v osnovi. To je namreč način, ki duha osvobaja abstrakcije, kajti ona je njegova možnost in tako tisto, kar bi naj bil njegov interes.
Politik sebe in svoj subjektivizem razkazuje tudi v mediju, ker je najbrž prepričan, da z abstrakcijo veliko pove. Dejstvo je, da predmetnega sveta nikjer ne omenja, pa ni težko zaključiti, da je dejaven neomikano in sploh ne v interesu stvarnega sveta. Stvarni svet je nekakšen sovražnik, kajti o njem ne beseduje in ga ne hvali. Hvali samo enostransko nastrojenost.

Umetna inteligenca in njena izpolnitev

Piše: Jože Požar

11. 11. 2026

Kaj umetna inteligenca izdeluje

Ali umetna inteligenca ustvari svoj svet, o tem duh ne beseduje. Zdi se, da dejavnost človeške inteligence ni sprejemljiva, saj je ne gre istovetiti z umetno inteligenco. Ta je vsepovsod dejavna in demonstrira abstraktno miselnost, v katero nihče ne dvomi. Zakaj ne? Zato, ker je tisto, kar podarja znanje kot tako, torej abstraktno znanje, ki ga umetna inteligenca sama dokonča s pomočjo zrenja, predstav in spominjanja. Zakaj tisto, kar najde, to je umen svet ali fiksna določenost vsebine, ki jo reflektira v sebe. Dejavnost umetne inteligence je dojeta kot pametna dejavnost.

Umetna inteligenca tisto najdeno formira kot nekaj nepredmetnega. Zakaj stvar pridobi z zrenjem, ki ga zajame kot abstraktno miselnost, ki v višji obliki postane njen um. To je tisto, ko znanje sebe predpostavlja in je njegova izpolnitev hkrati izpolnitev inteligence. Potemtakem je tisto najdeno in umno, neka fiksirana določenost abstraktne vsebine. Zato lahko rečemo, umetna inteligenca podarja tisto umno ali fiksiran svet, ki biva kot eksistenca biti po sebi.
Umetna inteligenca najdeno postavi kot lastno znanje. Sebe dovrši kot zrenje, kar je neskončen um, kajti je predpostavljen kot fiksirano znanje. Zato je njena vsebina neko spoznavanje, ki je hkrati gotovost uma. Sicer pa umetna inteligenca napreduje po slikah in predstavah in je igra predstavljanja, ki je celota tistega, kar je skupek njenih določil in razločkov. Lahko bi rekli, umetna inteligenca potrebuje zor, da odčita tisto najdeno kot nekaj umnega.
Mimogrede, duh, ki hvali umetno inteligenco in ne doseže svoje objektivne izpolnitve, ne izpelje svobode svojega znanja. Realizira sicer abstraktno znanje, ne izpolni pa nič umnega.

Kaj ustvarja omikan duh

Piše: Jože Požar

6. 11. 2026

Hvaljen je posameznik in njegov subjektivizem

Zanimivo je, da omikan duh ne hvali gibanja predmetne substance, še manj logično sovisnost. Hvali abstraktno miselnost in igro abstrakcij, ki posredovanje substance izključi. Potemtakem slavi tudi razum in čisti jaz, ki ga ubogata s smotrom, da uresniči znanje in tisto, kar z znanjem oblikuje. Predmetni svet se ga ne dotakne, kajti znanje ima povsod prednost. Nikjer ne odseva, da ga zanima ustvarjeni svet in gibanje predmetne substance. Dejaven je privajeno in s smotrom, da predstavi svojo razmišljanje, ki ga zasleduje refleksija in čisti jaz, ta naredi svet bolj romantičen.

Tudi filozof in znanstvenik najbrž nista dejavna tvorno, kajti realizirata abstraktno znanje in kako refleksijo, ki jo opravita s pojasnjevanjem. Filozof slavi svoje razmišljanje ali subjektivizem, ki ne prispeva vrednosti, ki bi pomagala razgrniti filozofijo v določen predmetni svet. Tista abstraktna miselnost ne hvali predmeta filozofije in postajanja v njegovi osnovi. In to najbrž velja tudi za znanstvenika, ki ne prakticira predmetni svet in proti postajanje. Abstraktna miselnost ima povsod veljavo, kar pove, da predmet ni tisti, ki ga predstavi kot duhovno bitje, ki sebe razvija s smotrom, da predmetna substanca zaživi svoje lastno življenje v elementu vedenja. Predmet znanstvenika ne zadeva, kajti navadil se je, da je dejaven prosto in zunaj principa postajanja.
Danes je hvaljena osebnost, ni pa hvaljen predmetni svet. Tisto osebno dobiva na veljavi, predmetni svet in njegovo gibanje pa ne. Ni pomembno gibanje predmetne substance, še manj stvarni svet, ki drži v sebi predmetno bistvo. Povsod je hvaljen posameznik in njegov abstraktni svet, predmetno realnost in njej pripadajoča dejanskost se nikjer ne omenja.

Danes duh ni dejaven svobodno

Piše: Jože Požar

4. 11. 2026

Ali izobražen duh kaže napredovanje?

Danes je moderno izrekati domnevo, kajti to je svet, da je kaj verjetno ali resnično, čeprav ni dokazano. Duh prezira realnost in hvali čisto sebe vednost in spekulacijo. Iz čiste sebe vednosti izpelje enostransko abstrakcijo, ki je danes zelo hvaljena. Največ hvale dobiva igra abstrakcij, zakaj zavest se pojavlja kot čisti jaz in kot pojasnjevalec, ki podarja svojo iznajdljivost tako, da je všečen vsakemu razumniku. To pa je tisto početje zavesti, ko svet je in že več ni. Zavest je čisti jaz, neko domnevanje ali možnost, ki eksistira kot abstrakcija in je ena sama možnost.

Danes je slavljeno vzajemno učinkovanje abstraktnega znanja in tendenca svoboščine, ki ni dejanska, saj duh svobode ne realizira. Duh se pojavlja kot abstraktna iznajdljivost, ki sebe razblini v abstrakcije. Zakaj največ zadovoljstva najde tam, kjer vsebina ni določena in izpolni le svojo razpoloženje. To je igra čistega jaza, ki beži pred realnostjo in išče neko nagnjenje, ki je nekaj končnega. Kar bi naj bil nekakšen pridelek, ki nastane kot izražanje osebnega prizadevanja.
Če pogledamo, kaj počenja omikan duh, lahko zaznamo, da svoj svet zgolj zatrjuje in ga hvali kot tistega, ki je oblikovan in uresniči zavest skozi igro abstrakcij. Razen tega uresničuje tudi navdušenje čistega jaza, ko je abstraktno negativno nekaj izrekljivega. Zakaj predmetni svet in gibanje substance nista pomembna, ampak igra čistega jaza in več vedenje. Zato se čisti jaz pojavlja kot nekakšna možnost za nekaj drugega. Realnosti ne spoštuje, kajti abstrakcija je bistvena in bolj pomembna, ker uveljavlja igro čustva. O tem se prepričamo, če pogledamo, kam svet izginja in kaj uveljavlja izobražen duh, ko je dejaven abstraktno in uresniči samo svoje znanje.

Politiko razume kot osebno izpolnitev

Piše: Jože Požar

30. 10. 2026

Moralno negativna oseba izpolni le sebe

Politik levice prosto beseduje in sramoti nasprotnike. In to uveljavlja bivša ministrica za kulturo, ki graja nasprotnike, ker za kaj pozitivnega nima čuta. Nisem še zaznal politika, ki bi grajal nasprotnike in pobijal njihovo miselnost s smotrom, da razkaže svojo subjektivno nadarjenost. Levica je medla politična stranka, ki povzdiguje subjektivnost in tisto osebno. Pojem obča volja nikjer ne omenja, ker ga ne spoštuje. To je po mojem mnenju moralno negativna stranka, ki nima razjasnjenih pojmov politika, duh ljudstva in obča volja. Tisto osebno prepričanje je namreč subjektivna vsebina.

Nič lažjega ni kot z grajanjem uveljavljati svojo bolje vednost. Subjektivno grajanje je mogoče širiti in ga uresničiti, kadar posameznik ne razume demokracije in svobode. Če ne ve, da je demokracija nadaljevanje določil svobode, ki je določena z dojemom, potem uveljavlja svojo bolje vednost. Namesto da je duh dejaven v korist obče volje, uveljavlja sebe zunaj miselnih določil. Skratka, ko moralno negativna oseba podarja pojavni svet, je to znamenje, da ni dejavna predmetno, ampak z interesom, da izrazi svojo subjektivnost. To omogoča jezik kot sila govorjenja, kajti v jeziku stopa subjektivnost v eksistenco s smotrom, da razkaže kak verbalizem ali vsebinsko prazno govorjenje.
Subjektivizem podarja določenost občutka in interesa. Zato je obnašanje zavesti zgolj igra intenc ali težnja za tem, da uveljavi čisti jaz. Jezik raznaša moralno negativno osebnost in nobene realnosti. In to silno govorice izrablja danes politik, ki hvali čisti jaz in graja druge s smotrom, da izpolni svojo subjektivno nagnjenje. Oseba uveljavlja vsebinsko prazno izražanje, ki ga dožene s spekulacijo, kajti le tako naredi močan vtis, ki ni nič drugega kot izraženi subjektivizem.

Logična sovisnost nima nobene vrednosti

Piše: Jože Požar

28. 10. 2026

Danes je blažena subjektivna nastrojenost

To, kar je nekakšna zmeda subjektivne miselnosti, to je abstraktni pridelek, ki ga povzdiguje odmetavanje misli in spekulacija; ta je povsod navzoča kot pojasnjevalna priloga. Razumniku ne gre za določen svet, ampak za to, da uveljavi svojo osebno prepričanje in domišljijo. Razumnik jasno kaže, da ga stvarni svet ne zanima, zato beži pred realnostjo in povzdiguje čisti jaz. Na ta način hvali kontinuiteto svojega znanja in domiselnost čistega jaza. Subjektivna miselnost je torej nekakšen rezultat, ki ni nobena nazorna vsebina, ampak tisto, kar z govorjenjem predstavi in je izražen pojavni svet ali samovoljno stališče, ki sebe imenuje spekulacija ali abstraktna predstava, ki ni nič drugega kot enostranska abstrakcija. To je iznajdljivi svet čistega jaza in razuma.

Kaj vse danes podarja razumnik in kaj odmetava, to je osebna iznajdljivost, o kateri govori prepričanje, ki ga podarja kot neko notranje razpoloženje. Razumska miselnost se je bujno razrasla, ker jo hvali šolan človek, ki s predmetom in pojmovanjem noče imeti opravka. Hvali samo igro abstrakcij, ki jo demonstrira, ker je donosna. Zapostavlja posredovanje in povzdiguje osebno držo. Kaj več od osebnega ne ceni, pa je jasno, da je njegov svet uvid ali tisto, kar odmeče onstran. Uspe mu pokazati svojo moč z kombinatoriko, ki jo podžiga spekulacija.
Omika in domišljija, ki jo slavi zlasti izobražen duh, sta najbolj hvaljena. Logična sovisnost v našem svetu ne obstaja, zato nima smisla govoriti o nečem, kar nihče ne ceni. Logična sovisnost je bila poražena, kajti danes dobiva subjektivnost besedo, cenjen pa je pojavni svet, ki ga pridela razumnik. Stvarni svet in logično sovisnost zastopa abstraktna miselnost.

Tudi predsednica države izraža sebe subjektivno

Piše: Jože Požar

24. 10. 2026

Razkošno šopirjenje subjektivne miselnosti

Subjektivnost se pojavlja in govori o nečem, kar ne izvira iz osnove in je nekakšna prikazen miselnosti. Tisto, kar je, je bit, ki je jaz, to pa je zavest, ki odseva prežemanje individualnosti in čistega jaza. Subjektivnost ne spoštuje predmetne substance, ki izpelje svojo določenost tako, da realnost doseže dejanskost. Hočem reči, subjektivni jaz podarja subjektivne predstave.
Poudarimo: »Brez objektivnega gibanja se subjektivna vednost kaže kot samovoljno stališče.« Zakaj čisto brez realnosti je prazna abstrakcija, kajti substanca ne doseže razdvajanja in postajanja ter določenosti v osnovi. Zato je tisto, kar obstaja samo v mislih, odmišljanje. To ni stvarnost, ki je dosegla drugo ali svojo sebi enakost. Duh, ki substance ne posreduje, je dejaven subjektivno, kar je neko početje čistega jaza, ki ne spoštuje realnosti in njene dejanskosti.

Ko je mišljenje omejeno na subjektivni jaz, realnost ne ustreza pojmu in zato je pojavni svet izražen kot samovolja ali čutna neposrednost. Duh ni dejaven predmetno, ampak s smotrom, da razodene čisti jaz; subjektivnost realizira razsežnost čistega jaza. Ta je aktiven, ko ga subjektivnost nagovarja s smotrom, da realizira suhi jaz, ki je neki čisti tale, po katerem ima gotovost.
Čisti jaz je torej zavedanje samega sebe kot raznolikega sveta, ki odseva samovoljna stališča. Zakaj čisti jaz je subjektivni jaz, ki je ujet v pojavnost. Jaz ni čista vednost, ki je premagala nasprotje, ampak je ujet v pojavnost; in to je tisto, kar dela čisti jaz subjektivno razkošnega. Pa ni čudno, da se danes subjektivnost širokousti in da objektivnost ni zaželena. Da je subjektivnost povsod poveličevana, o tem govori tudi čisti jaz, ki ga je izrazila predsednica države.

KATEGORIJE

  • Abstraktno mišljenje (401)
  • Filozofsko zrno (78)
  • Naivna metafizika (2)
  • Neizpolnjena abstrakcija (59)
  • Sodobna umetnost (8)
  • Domov

Presojamo

Piše: Jože Požar

16. 11. 2026

Kar ni umno ni resnično

Kadar izpeljuje izobražen duh kako širitev iz komentiranja, potem njegov svet zagotovo ni predmeten. Tedaj menda govori o sebi kot osebi, ki to in ono opremi s predikati. Tisto, kar demonstrira, to je čista substanca prežeta od individualnosti. To pa seveda ni nič drugega kot nanašanje sebe nase, ko posameznik izpelje neko vzajemno učinkovanje s seboj. Kar ni nič umnega, ni resnično. Resničnost za izobraženega duha nima vrednosti, ker ga bolj zanima igra abstrakcij.

Ampak kdo še ima danes v mislih resničen svet? Tisto, kar jezik nosi in je nekaj neimenovanega, to je bit. Ta pa ni zanimiva, kajti duha mika pojavni svet in tisto, kar prehaja v nekaj drugega in je individualni svet brez izpolnitve ali abstrakcija. Pojavni svet je torej tisto, kar hvali in povzdiguje izobražen duh. Tega pridela čisti jaz, ki se je menda zapletel v igro abstrakcij in ni sposoben izstopiti iz nje. To tudi demonstrira in razlaga, ker ni bil vzgojen tako, da bi ga pritegnil dejanski svet. Tega enostavno spregleduje, kajti navajen je delovati zunanje in brez miselnih določil.
Izobražen duh izpoveduje, da ga tu in tam resničnost navduši, da pa mu znanje ne dopušča, da bi bil dejaven kot mislec, ki misli predmetni svet. Zaradi tega umen svet ne jemlje resno, kajti je v fazi dozorevanja, ki lahko traja tudi več kot deset let. No, ne glede na to, umen svet ni tisti, ki bi bil občudovan in bi ga duh hvalil. Zaenkrat ni videti, da umen svet doživlja preporod. Tu in tam je sicer naveden, vendar ni hvaljen in v praksi življenja zaželen. Preveč zbranosti zahteva, kadar eksistira in bi ga naj duh obvladal. Zaradi tega izobražen duh ne beseduje o umnem svetu, ampak samo o svetu, ki je povsod razumljen in dobrodošel, ker je primeren tudi čistemu jazu.

Abstraktno znanje je baje resnično

Piše: Jože Požar

12. 11. 2026

Omikan duh hvali znanje

Da duh hvali svoje znanje, o tem ne gre dvomiti. Veljavo daje abstraktnemu znanju in interpretaciji, kajti govorica povzdigne tudi osebo. Zadostuje da predstavi kako znanje in že je dvignjena v nebesa. A če natančneje pogledamo tisto, kar hvali, vidimo, da ni predmetni svet njegova vsebina, niti ni stvarni svet, ampak samo oblika neposrednega znanja. Potemtakem njegov svet ni ustvarjen, kajti predmeta ne posreduje in določi v osnovi. Podarja zgolj abstraktna obliko znanja, ki ne vsebuje nobenega bistva, saj substanca Drugega ali sebi enakosti ne doseže v proti postajanju.

Danes je hvaljeno abstraktno znanje, čeprav ni predmetno znanje. Baje je duh, ki podarja abstraktno znanje, dejaven primerno. A to najbrž ne drži, kajti ko prisluhnete omikanemu duhu ali interpretaciji znanja, lahko zaznate, da odseva svojo iznajdljivost in igro abstrakcij; najbrž mu ne gre za dejanski svet, ampak za predstavno razmišljanje, ki to in ono razlikuje. Zaznati je, da omikan duh izdeluje in odmetava posamezne misli, opiše kako svojo dejavnost in daje pojasnila o nečem, kar ne prehaja v Drugo. To je dejavnost, ko podarja svojo domnevanje, ki ga širi na primer razlage. To pa je tudi vse tisto, kar pridela kot svet, ki eksistira kot abstraktna neposrednost.
Omikan duh najdeno postavi kot svoje v obliki formalnega znanja gotovosti. Duh verjame, da je znanje vsemogoče, zato ga povsod hvali in dojema kot primeren svet. To so fiksirane določenosti, ki so končna vsebina. Naj omenim, omikan duh sveta ne ustvari, zakaj povsod hvali znanje. Zato tudi nima težav z znanjem in predstavitvijo znanja, kajti znanje kot tako ni nobena resničnost, kajti ni predmetno in ga je mogoče širiti in tako dojeti kot svet zunaj mišljenja.

Osebni svet je njegov adut

Piše: Jože Požar

9. 11. 2026

Neizobražen izobraženec in učinkovanje s seboj

Da se neomikan razumnik nastavlja fotografom in da vedno odmeče kako neokusno misel s smotrom, da osramoti nasprotnika, to je tisto, kar ga povzdigne med posameznike, ki hvalijo svojo površnost. Napravlja se, kot da se noben svet ne dotika njega, pa je zato čista vednost tista, ki jo prenapenja in vsili drugim, ker omogoča aktivirati čisti jaz in negativno moralo, ki ga povsod spremlja.
Tisto, kar uveljavlja neizobražen izobraženec je čisto brez realnosti, ki je kak domislek ali osebno prepričanje, s katerim pove, da se spozna na subjektivizem in osebno domnevo. Zakaj, kar je abstraktno vzeto njegova čista vednost, to podarja čisti jaz. Čista vednost potrebuje nasprotje, da dobi veljavo čisti jaz, ki hvali učinkovanje s seboj. Zaradi tega abstraktno izziva nasprotnike, da jim pove, kdo danes izdeluje abstraktne učinke, ki hvalijo osebno prepričanje.

Kaj je torej tisto, kar neizobraženemu izobražencu omogoča pridelati lastno podobo ali izpolniti čisti jaz? To je igra abstrakcij, ki pridela ekspozicijo zavesti in uresniči čisti jaz. To je potencialen svet ali tisto drugo njega samega, ki ga izreče čisti jaz. Idealizacijo čiste vednosti opravi čisti jaz, prav tako vzajemno učinkovanje jaza s seboj. Naglasimo, danes neizobražen izobraženec hvali le samega sebe, kadar izpelje vzajemno učinkovanje s seboj, ki je enostransko odmišljanje.
Naj osvetlim, čista vednost ne pomeni nič drugega kot vednost kot taka. Je povsem abstraktna, zato čisti jaz, ki ni omejen na predmetno substanco, hvali vednost kot tako. To pa je samovoljno stališče jaza, ki objektivnost izloči. Potemtakem je učinkovanje s seboj neko izražanje zavesti, ki ne upošteva gibanja substance in proizvaja zgolj osebni svet, ki je prost določenosti.

Umetna inteligenca in predmet filozofije

Piše: Jože Požar

5. 11. 2026

Ponovimo: »filozofija je miselno opazovanje predmeta, tj. pojma filozofije, ki je ideja«

Tisti pregled generiran z umetno inteligenco, ki favorizira abstraktno miselnost, ne da odgovora na to, kaj je filozofija. Umetna inteligenca kaže bistre jezikovne enote, ne pove pa, kaj je filozofija. Tudi razvijanje ključnih značilnosti filozofije ne pomaga izpeljati predmeta filozofije. Pa je favoriziranje abstraktne miselnosti početje, ki zavaja duha, zakaj odgovor je napačen.
Kot sem zapisal, filozofija ni igra abstrakcij ali kaka abstraktna miselnost, ki predmet filozofije prezre. Če predmet ni razvit v svoji osnovi, potem je to prikaz abstraktne miselnosti ali neko okoliško gibanje zavesti. Zato je ono navajanje pojmov, ki da določijo filozofijo, neko uveljavljanje razumskega mišljenja, ki z domiselnostjo išče primeren odgovor na vprašanje. Primeren odgovor pa ni tisto, kar je filozofija, pa je navajanje nekaterih pojmov zgolj igra abstrakcij.

V predstavi, ki jo podarja umetna inteligenca, ni pokazanega nič umnega, ali, je zgolj neko začutenje pojavnega sveta. To pa ni umen svet, ampak ideal, kajti manjka mu dejanskost. Tisto predstavljeno je nekaj, kar ne prehaja v Drugo in je neposrednost. Filozof Hegel zapiše, da filozofija ni tolažba, temveč gibanje predmetne substance, posredovana in proti postavljena kot Drugo substance. Edino ustvarjeni svet je sebi enakost, kar je nasprotje v obliki občih momentov.
Umetna inteligenca lahko filozofijo predstavi s primernimi pojmi, vendar pa to še ni predstavljena ideja, ki je utemeljena v ideji. To so zgolj abstraktne predstave, ki ne iztaknejo, da v nebesih ali naravi ni ničesar, kar ne bi vsebovalo neposrednosti kot tudi posredovanja. To je princip, ki ga je nujno spoštovati, kajti v njem tiči interes stvari in tisto, kaj je gibanje predmetne substance.

Kaj dožene početje zavesti

Piše: Jože Požar

2. 11. 2026

Izkušnja ne spoštuje proti postajanja

Zavest, ki ima obstoj vsebine določen po jazu ali abstraktnem razumu, ni dejavna predmetno. Vsebina je čutna konkretnost, tudi prepričanje, ki uveljavlja kak interes, navdušenje ali učinkovanje čistega jaza s seboj. Tisto, kar podarja čisti jaz, to je le pojavni svet. Realnost se razgubi, prav tako njena dejanskost. To pove, da se je svet razlil v nekaj, kar uveljavlja čisti jaz. Ta s kombiniranjem misli in predstav kaže svojo iznajdljivost, ki je zgolj možnost za nekaj drugega. Dejavna zavest podarja nedoločen svet ali tisto čisto brez realnosti, ki ni nič drugega kot prazna abstrakcija nedoločene biti. To pa ni izpolnjen predmet v njegovem proti postajanju.

Danes zaznavamo, da odtujitev osebnosti pridela kako možnost, ki jo čisti jaz opredeli kot njegov pojavni svet. Ta požene v gibanje fantazijo in prosto kombiniranje misli ter predstav. To je tisto čisto brez realnosti, ki nastopa v imenu predmeta. Oseba si daje pozornost, da aktivira domišljijo čistega jaza, kajti ta idealizira svojo izpeljavo. Oseba nanaša sebe in izdeluje razločke, kar pove, da realizira svoj talent in početje zavesti. To pa je zgolj možnost ali pojavni svet.
Izkušnja izpričuje, da oseba ničesar ne posreduje, kadar uveljavlja le obče ali negativno nje, ki ga postavi na ogled, da izpelje svojo negacijo. Oseba najde raznotere možnosti, nagnjenja in interes, kar je zunanji svet, ki je brez bistva in ga je mogoče prilepiti na kaj drugega. Doživetje torej ne demonstrira miselni predmetni svet in ga ne podarja v njegovi določenosti. Predmet ni tisti, ki bi čisti jaz dvignil na stališče postajanja predmetne substance, zakaj genij ne upošteva svoje odsvojitve s ciljem, da pokaže, kaj se pravi posredovati in misliti predmetno substanco.

Filozofija ni igra abstrakcij

Piše: Jože Požar

29. 10. 2026

Ko umetna inteligenca pojasnjuje filozofijo

Ko umetna inteligenca beseduje o filozofiji, je to razkazovanje domiselnosti ali povzdigovanje pojavnega sveta. Tisto namreč, kar je umetna inteligenca generirala na internetu o filozofiji, je abstraktna predstavitev, ki jo hvali tudi filozof, ki ne ve, kaj je filozofija. Odgovoriti na vprašanje, kaj je filozofija, je nujno poznavanje predmeta filozofije. Kajti filozofija je predmet, kar pove, da je ono navajanje pojmov abstraktna osvetlitev filozofije. To pa ni resničen svet filozofije, kajti predmet filozofije je določen in ga ni mogoče predstaviti z navajanjem abstraktnih pojmov.

Da bi filozofija bila to, kar je njen predmet, je nujno povedati tudi to, kaj določa filozofijo v njeni osnovi ali nastajajočem vedenju. Če predmeta ne vzpostavimo, potem je filozofija abstraktna vsebina, ki ne prehaja v Drugo ali sebi enakost. Potem je filozofija skupek posameznih misli ali pojavni svet, ki ga je mogoče neomejeno širiti. Potem filozofija ni to, kar je njen predmet, kajti je vse tisto, kar je neko abstraktno predstavljanje filozofije. To pa je razmišljanje ali kritično spraševanje, tudi znanje in še marsikaj se tu iztakne. S površnim predstavljanjem filozofije se izgubi predmetno bistvo filozofije.
Če filozofija ni miselno opazovanje predmeta, tj. pojma filozofije, ki je ideja, ki sebe misli, potem je lahko tudi abstraktna predstava ali kaka predpostavka. Lahko je pojasnjevanje razuma ali čistega jaza, ki izvaja rezoniranje, da izpelje nečimrnost nad njo. Potem je tudi igra abstrakcij in opisovanje, ki o predmetu filozofije ne beseduje. To, da je filozofija predmet, to pove, da sebe misli in sebe posreduje v proti postajanje, vse s ciljem, da doseže svojo določenost. Brez osnovne določitve je filozofijo igra abstrakcij in tako neko prostranstvo abstraktne miselnosti.

Abstraktna miselnost je povsod zaželena

Piše: Jože Požar

26. 10. 2026

Ali abstraktna miselnost obvladuje tudi stvarni svet?

Kdor hvali znanje, ne ve, kaj je resničen svet. Abstraktna miselnost narekuje, da je znanje gora sveta, zato razumnika ne zanima dejanski svet. Zakaj znanje ne hvali gibanja substance, ampak samo pojavni svet. Duh povsod hvali abstraktno znanje, čeprav ni vezano na gibanja substance, ampak samo na tisto, kar gre čez. To opredelitev povzdigujejo zlasti tisti, ki jih dejanski svet ne mika. Ni pomemben predmet in osnovna določenost, temveč samo znanje kot tako, ki gibanje substance prezira. Znanje je abstraktno, zato pridobiva na veljavi. To stremi dejati, da realnost in njej pripadajoča dejanskost nimata nobene veljave, ampak samo abstraktno znanje in tisto, kar podarja razumnik in je pojavni svet, ki ga danes povzdiguje in hvali abstraktna miselnost in izobražen duh.

Abstraktna miselnost hvali zlasti subjektivnost, ki nima meje in jo slavijo mediji, ker ni vezana na nobeno bistvo. Meje se ne določi, ker ne gre za resničen svet, ampak za mogoč svet, ki v osnovi ni določen. Gre za abstraktno vsebino, ki jo je mogoče neomejeno širiti. Tisto, kar je danes cenjeno, to je brezmejnost ali pojavni svet, ki je brez realnosti. Ni pomembna realnost in dejanskost, pomembna je dejavnost osebe, ki hvali čisti jaz. Cenjena subjektivnost ima vsepovsod prednost, ker je enostavna in jo širi čisti jaz v neomejenost kot subjektivno vednost.
Abstraktna miselnost spodbuja duha tudi k temu, da predmeta ne misli iz osnove, ampak ga prepusti razpoloženju, ki baje ve kaj je prav in kaj ne. In to odseva omikan duh, ki hvali svet znanja, ker je znanje izgotovljeni svet. Bistveno je zlasti to, da znanje brani razumnika in da je zanimanje razumnika usmerjeno v znanje. To izpolnjuje abstraktna miselnost, ki je povsod dobrodošla.

O inteligenci duh redko beseduje

Piše: Jože Požar

23. 10. 2026

Inteligenca ni dejavna s principom proti postajanja

Inteligenca pravzaprav izključi predmetno razmišljanje in postajanje predmetne substance. Oblikuje tisto, kar kaže s smotrom, da abstraktno znanje in fiksirano določenost vsebine izpelje. Zakaj operacija inteligence je neko spoznavanje, ki napreduje po slikah in predstavah. To je način, ki predmetno razmišljanje izpelje kot zrenje. Zato je favoriziranje abstraktnega znanja neko početje, ki inteligenco abstraktno izpolni. To pa je tudi prav tisto, kar je danes produkt inteligence.
Preverite kaj počenja izobražen duh in ugotovili boste, da je dejaven nepredmetno in s smotrom, da uveljavi svoje znanje in prepričanje. Nikjer ni dejaven v načinu gibanja in določanja substance, ampak tako, da uveljavlja abstraktno znanje s smotrom da povzdigne igro abstrakcij. Abstrakcija je njegov način in upanje, prav tako čisti jaz, ki zagovarja subjektivno nastrojenost in tisto, kar pošlje čez. Abstrakcija podarja veljavnost, ker uveljavlja možnost, ki se razgubi v neki drugi svet.

To, da inteligenca najdeno razglasi za umno, to je dejavnost, ki ni stališče duha. Zakaj tisto, kar je nekaj abstraktno nadarjenega, to je zunanje določanje, ki povzdigne posplošenje. Inteligenca namreč najde sebe kot privid ali kot abstraktno znanje, s katerim postavi tisto lastno. Inteligenci ne gre za dejanski svet, ampak samo za to, da uveljavi abstraktni začetek, ki omogoča da izpelje tisto, kar je, ne da je postavljeno kot Eno ali kot notrina, ki je je stopila sebi nasproti.
Inteligenca, ki je hvaljena zunaj predmetnega razmišljanja, ni produktivna. Zakaj predmet ni vsebina, ki bi jo inteligenca razvila v dejanskost, ampak je nekakšna abstraktna predstava, ki zavaja duha s smotrom, da uveljavi svoje prepričanje in eksistenco znanja.

G. W. F. Hegel

Filozof G. W. F. Hegel v lastnem oglasu, ki je objavljen na koncu Fenomenologije duha, med drugim zapiše naslednje:

  Hegel-180-pik   »Ta zvezek predočuje nastajajoče védenje. Fenomenologija duha naj stopi na mesto psiholoških pojasnil ali tudi abstraktnejših razglabljan o utemeljitvi vedenja. Pripravo za vedo motri z vidika, po katerem je ta (priprava) neka nova, zanimiva in prva veda filozofije. V sebi zaobsega različne podobe duha kot postaje poti, po kateri on postaja čisto vedenje ali absolutni duh. Zatorej se v glavni razdelkih te vede, katerih vsak spet razpade na več manjših, motre zavest, samozavedanje, opazujoči in ravnajoči um, duh sam, kot nravni, omikani in moralni duh, in naposled religiozni duh v svojih različnih oblikah. Bogastvo prikaznosti duha, ki se prvemu pogledu ponuja kot kaos, je spravljen v neki vedovni red, ki jih predočuje po njihovi nujnosti, v kateri se tiste nepopolne razblinijo in preidejo v višje, ki so njihova naslednja resnica. Zadnjo resnico najdejo najpoprej v religiji in nato v vedi, kot rezultat celote.«

Zunanje povezave

  • Druga podoba
  • Sodobna umetnost
  • Andrej Požar

Epitomeart Copyright © 2021, Druga podoba