Skip to content

O abstraktni svobodi

Posted on 27 junija, 202127 junija, 2021 By Jože Požar
O abstraktni svobodi

Pravega odgovora na vprašanje, kaj je svoboda, na internetu nisem našel. Niti nisem našel nič takega, kar bi svobodo izpolnilo v njeni osnovi in bi bilo pokazano, da je svoboda substanca duha. Na internetu ne boste našli razvitega pojma svobode ali kak dojem svobode. Zanimivo je, da na internetu ni predstavljeno razmišljanje o svobodi, ki bi ga izpeljal na primer filozof. Filozof bi naj razumel svobodo bolje in tudi vedel bi naj . . .

Abstraktno mišljenje

Ko tisto, kar je razumljivo, ne doseže postajanja

Posted on 20 junija, 2021 By Jože Požar
Ko tisto, kar je razumljivo, ne doseže postajanja

Ni kaj, razumljivost, ki jo danes izžareva izobraženec povsod tam, kjer operira z abstrakcijami čistega jaza, je dejavnost, ki umnost izključuje, ker izobraženec razumnosti in umnosti ne dojema iz postajanja. Tisto, kar je zanj razumljivo, to uveljavi kot abstrakcijo, s tem da um hodi zraven in sploh ni dejaven, ker abstraktni razum gospodari s svetom. In to lahko zaznamo, ker izobraženec postajanja ne izpelje.

Abstraktno mišljenje

Nespremenljivi abstraktni svet sebstva

Posted on 13 junija, 2021 By Jože Požar
Nespremenljivi abstraktni svet sebstva

Izobraženec, ki na neko točko odmeče vedenje samega sebe kot nespremenljivo resničnost, razločuje od sebe le neposrednost. Ta svet pa še ni stvaren svet, ampak abstraktni svet sebstva, ki ni dosegel svoje dejanskosti. Ta svet je sicer neko čisto zagotavljanje, vendar to še ni svet, ki bi dosegel proti postajanje. Marveč je neposrednost ali nespremenljivi svet, ki ni dosegel drugo samega sebe.

Filozofsko zrno

Sebe izpolni kot predstavljeni subjekt

Posted on 6 junija, 2021 By Jože Požar
Sebe izpolni kot predstavljeni subjekt

Da se izobraženec kaže na televiziji kot predstavljen subjekt, ne pa kot mislec, ki misli predmetno substanco v gibanju, gre hvala abstraktnemu razumu, ki povzdiguje osebno ambicijo in abstraktno vedenje. Namreč izobraženec je v svojem uveljavljanju prišel do modrosti, da je najbolje delovati tako, da odtujiš vedenje ali kako predstavo vedenja, nato pa iz tega izvlečeš neko umno privlačnost.

Abstraktno mišljenje

Svet razblinjen v abstrakcije

Posted on 30 maja, 2021 By Jože Požar
Svet razblinjen v abstrakcije

Kot večkrat slišimo in dojamemo, izobražen človek se sklicuje na abstraktno vedenje, tj. na abstrakcije ali posamezno znanje, na katerem gradi neki drugi svet. To je individuum, ki nastopa in širi svoj jaz čez razblinjene abstrakcije, v katerih prepozna sebe kot tistega, ki podarja nebistveno sebstvo ali predstave, ki jih največkrat še interpretira in pojasnjuje. Skratka, izobražen človek je danes aktiven kot pojasnjevalec znanja, ki prezira gibanje predmetne substance.

Filozofsko zrno

Duh in odločanje iz sebe

Posted on 23 maja, 2021 By Jože Požar
Duh in odločanje iz sebe

Tisti, ki niso raziskovali Heglove filozofije, seveda ne vedo, na kakšen način si duh odsvoji samega sebe in se postavi kot predmet. Prav tako nimajo predstave o nastajajočem vedenju in o tem, kako duh vedenje vzpostavi. Sicer pa o vedenju zelo malo besedujejo izobraženci, verjetno zato, ker jih pojem vedenja ne privlači. No, najbrž bi bilo dobro, če bi šolski sistem pojem abstraktnega vedenja predstavil mlademu duhu skozi predmet filozofije.

Filozofsko zrno

Duh in abstraktna neskončnost

Posted on 16 maja, 2021 By Jože Požar
Duh in abstraktna neskončnost

Glede na to, da duh ni dejaven s principom logične sovisnosti, v katerega padeta realnost in njena dejanskost, je jasno, da izdeluje samo abstraktne predstave. Kar pomeni, da je v službi abstraktne neskončnosti. Ta duh ni dejaven tako, da bi predmet najprej zamejil na njegovo določenost, ampak ga prosto odpravi s smotrom, da mu meje ne določi. Na tak način je njegov svet vedno enostranska zgodba, v kateri manjka končnost.

Filozofsko zrno

O utemeljitvi vedenja

Posted on 9 maja, 2021 By Jože Požar
O utemeljitvi vedenja

Ste slišali kdaj, da se je izobraženec hvalil z utemeljitvijo vedenja. Ali, da je kak nesvoboden novinar, in teh ni malo, dejal, da je vedenje utemeljil na način proti postajanja predmetne substance in logične sovisnosti. Ne, kaj takega zagotovo niste slišali, ker izobraženec ne utemeljuje svojega vedenja, saj ga gibanje in postajanje substance ne zanima. On vedenja ne utemelji, kajti vedenje dojema kot eno samo resničnost.

Abstraktno mišljenje

Ultra svet kot neizpolnjena abstrakcija

Posted on 2 maja, 2021 By Jože Požar
Ultra svet kot neizpolnjena abstrakcija

Danes se veliko govori o svetu onstran, ki da je, a nima obstaja. To je neki ultra svet, ki pa seveda nima svoje dejanskosti v postajanju, ker je to predstavljeni subjekt ali čisti jaz. In o tem svetu danes veliko govori izobraženec, ki ga realnost in njena dejanskost ne prevzame. Zategadelj ni čudno, če je aktivnost izobraženca usmerjena v svet onstran in če hvalisa abstrakcije vedenja, ki jih dojema kot nekaj nespremenljivega.

Abstraktno mišljenje

Duh in predmetni svet

Posted on 25 aprila, 2021 By Jože Požar
Duh in predmetni svet

Duh v parlamentu je velikokrat dejaven pomanjkljivo, posebej tedaj, ko ni dejaven v interesu obče ideje in predmetne substance. Se pravi, kadar poslanec izdeluje abstraktne predstave in uveljavlja svoj interes, ni dejaven v interesu duha ljudstva, ampak kot posameznik, ki se ne zaveda, da je bil voljen v parlament s ciljem, da zastopa interes duha ljudstva.

Abstraktno mišljenje

Ali filozof izdeluje samo abstraktne učinke

Posted on 18 aprila, 2021 By Jože Požar
Ali filozof izdeluje samo abstraktne učinke

Zamislite si politika, ki je dejaven brez principa ali tako, kot mu narekuje njegov instinkt. Kritizira druge politike in izdeluje predstave o sebi ter hvali opazujoči um in možen svet, ki ni nobena objektivnost. Ob kratkem, politik, ki ni dejaven v interesu obče ideje, ni politik, kajti povzdiguje svoje vedenje in kake ravnodušne določenosti. Hočem reči, politik, ki ni dejaven v interesu obče ideje

Filozofsko zrno

Filozofija je gibanje predmetne substance in njeno postajanje

Posted on 11 aprila, 2021 By Jože Požar
Filozofija je gibanje predmetne substance in njeno postajanje

Najbrž ste zaznali, da gospodje Heglov Sistem vede, o katerem danes filozofi bolj malo besedujejo, ne jemljejo resno. Zato je treba o Sistemu vede vsak dan govoriti. Imamo namreč čuvarje, ki branijo staro dojemanje filozofije in dobro počutje ob njej. Zaradi pasivne drže filozofija životari in je na sebi početje abstraktnega razuma, ki spreminja in nadgrajuje filozofijo poljubno.

Filozofsko zrno

Ekspozicija odtujenega sebstva

Posted on 4 aprila, 2021 By Jože Požar
Ekspozicija odtujenega sebstva

Da šolan človek velikokrat poveličuje svojo izobrazbo in abstraktno vedenje, ne pa predmeta, kažejo pojasnila vedenja, ki so nekakšen presežen svet vedenja. To je tista dejavnost, ko duh svoje vedenje odtuji in je bivanje sebstva kot sebstva, do katerega se obnaša kot do nedovršenega sveta. Zakaj ta svet je njegovo vedenje, ki ima dovoljenje, da nastopa v imenu

Filozofsko zrno

Intervju s poznavalcem filozofije

Posted on 28 marca, 2021 By Jože Požar
Intervju s poznavalcem filozofije

Spodnja vprašanja smo postavili, da izvemo kaj več o filozofiji danes.
Vi ste poznavalec filozofije, povejte, o čem danes filozofi premišljujejo?
O tem je težko kaj natančnega reči, saj o svoji dejavnosti ne govorijo. Verjetno analizirajo svoj svet z namenom, da lahko o tistem, kar so analizirali, kaj povejo.

Filozofsko zrno

Predmet filozofije in Sistem vede

Posted on 21 marca, 202121 marca, 2021 By Jože Požar
Predmet filozofije in Sistem vede

Duh, ki bi hotel filozofijo spoznavati po njenem bistvu ali kot predmetni svet, naj bere Heglov Sistem vede (prvi del) ali Fenomenologijo duha, če želi filozofijo spoznavati iz nastajajočega vedenja. V njej bo našel osnovne pojme, kot so element vedenja, odsvojitev, sebstvo, gibanje substance in druge.

Filozofsko zrno

Svet v svoji začetni določenosti

Posted on 7 marca, 202118 marca, 2021 By Jože Požar
Svet v svoji začetni določenosti

Kako je danes dejaven izobraženec, to lahko vidimo v medijih, kjer nastopa in interpretira svoje vedenje in pojasnjuje svoj svet, ki ne doseže čistega dojema. Ob tem je zaznavno zlasti to, da svet na veliko pojasnjuje in da le redko odigra kako določanje in prehajanje sveta v drugo ali nasprotje. Določila so sicer tista, na katerih svet stoji, vendar pa se izobraženec določenosti sveta izogiba, ker v določenosti ne vidi nič dobrega; on svet raje opisuje.

Abstraktno mišljenje

»Jezik še ni duh«

Posted on 28 februarja, 20213 junija, 2021 By Jože Požar
»Jezik še ni duh«

Ni dovolj, da duh izpelje govorno dejanje ali izreče kako misel o sebi, kajti »jezik še ni duh«. Da bi bil dejaven kot duh, se mora najprej odsvojiti in postaviti kot predmet. Tisto namreč, kar ga udejanji kot duha, je posredovanje in gibanje sebstva ter postajanje, v katerem ima sebstvo svoje bivanje v drugem, tj. v proti postajanju, ki je določena sebi enakost.

Abstraktno mišljenje

Izobraženec in njegov svet sebstva

Posted on 21 februarja, 20213 junija, 2021 By Jože Požar
Izobraženec in njegov svet sebstva

Ko človek pregleda rezultate, ki jih izdeluje izobraženec, takoj ugotovi, da to ni predmetni svet, ki bi bil s seboj posredovan in postavljen. Tisto, kar podarja kot njegov svet, to je čisto abstraktno sebstvo kot dovršeni svet ali izražena čista zavest, predstavljena kot nekaj, kar je zagotovost njega samega. Lahko bi rekli, kar je predstavljeno, to je enostavno bitje, ki je razloček od sebe ali tisto čisto drugačenje, v katerem bitje zre samo sebe zunaj sebe.

Abstraktno mišljenje

Abstraktni razum in um sta dejavna ločeno

Posted on 14 februarja, 20213 junija, 2021 By Jože Požar
Abstraktni razum in um sta dejavna ločeno

Da nastopata razum in um vsak na svoji strani in ločeno, je znamenje, da se duh z logično sovisnostjo ne ukvarja. Abstraktni razum ima osrednjo besedo in je dejaven enostransko. In to najbrž zaradi tega, ker se drži tistega nespremenljivega, s katerim pove, da je sposoben brez pomoči uma premagati razločeni svet. In to neskladje uma in razuma danes demonstrira izobraženec, ko prideluje one abstraktne produkte nedoločene biti.

Abstraktno mišljenje

Danes so odločilna govorna dejanja

Posted on 7 februarja, 20214 junija, 2021 By Jože Požar
Danes so odločilna govorna dejanja

Zgleda da v tem našem svetu ne moreš najti obče ideje, ampak samo govorna dejanja, s katerimi se vpliva in učinkuje na druge. Posamezni interes je tisti, ki se ga predstavlja. Človek ne beseduje o določnem predmetnem svetu, ampak o tistem, kar je neka njegova določena zavzetost ali interes. Se pravi, dejaven je s smotrom, da z govornim dejanjem vpliva na druge. Kar ga poganja, to idealizira čez govorna dejanja.

Neizpolnjena abstrakcija

Ekspozicija početja zavesti v sebi

Posted on 31 januarja, 20215 junija, 2021 By Jože Požar
Ekspozicija početja zavesti v sebi

Sebi sem začel postavljati nenavadna vprašanja, ne najdem pa odgovorov na njih. Mogoče je to zapletenost, ki se je pojavila kot odpor na minula dogajanja. Videz je, kot da poskušam sebe dohiteti, a vedno izginem v postranske svetove. Tako da tisto, kar želim izpolniti, to se običajno razbije v brezduhovno sebstvo. Zdi se kot da nenehno nekaj iščem, a v resnici si želim, da bi bil dejaven kot nekoč in da odigram kako enostavno postajanje.

Neizpolnjena abstrakcija

Idealizem, ki se konča v dejanjih jezika

Posted on 24 januarja, 20215 junija, 2021 By Jože Požar
Idealizem, ki se konča v dejanjih jezika

Najprej: svet ni samo preseganje abstraktnega izkustva in potem pridelovanje predstav, ki niso vezane na postajanje stvarnosti. Tisto preseganje izkustva z abstraktnimi predstavami ali prikazni, ni nič drugega kot manifestacija sebstva, ki se konča v dejanjih jezika. …

Neizpolnjena abstrakcija

Filozofija in čista sebevednost

Posted on 17 januarja, 20215 junija, 2021 By Jože Požar
Filozofija in čista sebevednost

Mnenja sem, da se filozofijo predstavlja lahkomiselno. Lahko bi rekel, filozofija je postala nespameten svet, ki ga izžareva neizobražen filozof, ki filozofijo dojema kot abstraktno vedenje. Zato ni čudno, če je filozofija povsod predstavljena kot abstraktno vedenje. To pa ni predmet filozofije, ampak abstraktno vedenje, ki nima nobene meje. …

Filozofsko zrno

O dejanskem svetu izobraženca

Posted on 10 januarja, 20217 junija, 2021 By Jože Požar
O dejanskem svetu izobraženca

Neverjetno kako lahkomiselno se danes izraža izobraženec do realnega sveta in njene dejanskosti. Poglejte kako realnost dojema na primer novinar, ki realnosti in njene dejanskosti sploh ne čisla. Namesto da prakticira realnost in dejanskost, operira z abstrakcijami vedenja, in to tako, da jih širi in podaljšuje v nasprotne svetove. …

Neizpolnjena abstrakcija

Abstraktno izkustvo in goljufija samega sebe

Posted on 3 januarja, 20217 junija, 2021 By Jože Požar
Abstraktno izkustvo in goljufija samega sebe

Ko duh predstavi kako vedenje, potem še to ni dejaven duh, ki misli predmetno substanco. Potem to tudi ni svoboden duh, ampak duh kot neduhovna zavest, ki posreduje neko abstraktno vedenje in mu daje eksistenco. Ta duh pravzaprav kaže, da goljufa samega sebe, zakaj on ne razgrne predmetne substance, ampak poklanja drugim le vedenje kot abstraktno izkustvo, s katerim udejanja izobrazbo. …

Neizpolnjena abstrakcija

Spoznavanje samega sebe skozi odsvojitev vedenja

Posted on 27 decembra, 20207 junija, 2021 By Jože Požar
Spoznavanje samega sebe skozi odsvojitev vedenja

Človek v svojem spoznavanju še ni prišel tako daleč, da bi lahko rekel, poznam samega sebe, o svoji odsvojitvi vem vse. Zato duh, ki danes govori, da je z izobrazbo spoznal samega sebe, zagotovo nima v mislih spoznavanja v njegovi odsvojitvi. Ta duh ne ve, kaj se to pravi dojeti sebe ko tistega, ki se je sposoben odsvojiti ali biti dejaven na način, da vzpostavi svoje vedenje kot predmet. …

Filozofsko zrno

Bil sem ujetnik korona virusa

Posted on 20 decembra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
Bil sem ujetnik korona virusa

Tako se je začelo. Zvečer sem se ulegel v posteljo. Ne takoj, ampak potem. Svet je bil že tam, bil je v meni; tudi slika, ki je visela na steni, vendar ne tista moja, ki jo jaz vsak dan zelo rad gledam. Tudi soba ni bila več čisto moja, ampak od njega. On je namreč že bival v meni. Zaradi tega tudi druga soba ni bila več prepoznana, saj se je prostor kar naprej spreminjal in pačil.

Neizpolnjena abstrakcija

Gibanje predmetne substance izobraženec podcenjuje

Posted on 15 novembra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
Gibanje predmetne substance izobraženec podcenjuje

Izobraženec ne hvali gibanja in postajanja substance, ampak samo vedenje kot tako. Tega pa ne postavi kot predmet, ampak ga povzdiguje in širi neomejeno, da si pridobi nasprotne oblike abstraktnega vedenja. Kar seveda ni stvarni svet, ampak abstraktno vedenje, ki ga podarja drugim kot čisto sebevednost. …

Abstraktno mišljenje

Danes mediji ignorirajo princip realnosti in njene dejanskosti

Posted on 8 novembra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
Danes mediji ignorirajo princip realnosti in njene dejanskosti

Ko duh ni dejaven v interesu realnosti in njene dejanskosti, je dejaven subjektivno in samovoljno. To hoče reči, ko medij v informativni oddaji dogodka ne prikaže kot odnos realnosti in njene dejanskosti, ni dejaven objektivno. Rečeno še tako, ko medij dogodka ne prikaže kot razmerje realnosti in njene dejanskosti, ga kaže tako kot ga zaznajo oči novinarja ali kot abstraktno nespremenljivo podobo. …

Abstraktno mišljenje

Prazni intelektualizem kot preseženo abstraktno izkustvo

Posted on 1 novembra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
Prazni intelektualizem kot preseženo abstraktno izkustvo

Ubogi duh, kjerkoli predstavi moč izobrazbe, tam je govora o možnostih in virtualnem svetu, v katerem upodablja dejavnost zanesenjaka, ki je dejaven brez cilja. Zakaj on sveta ne začenja iz nobene postavljene osnove, ampak tako, da spravlja v gibanje abstraktno izkustvo. Se pravi, predmeta ne vzpostavi, ker je predmet njegovo izkustvo. …

Abstraktno mišljenje

Mišljenju se predmet giblje v predstavah in sploh ne v dojemih

Posted on 25 oktobra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
Mišljenju se predmet giblje v predstavah in sploh ne v dojemih

Kar se tiče mišljenja in logike, tj. logične sovisnosti, ki predmetno substanco razdvoji, lahko rečemo, da mišljenje ni dejavno v elementu vedenja, ker se pač duh ne ukvarja z notranjim razdvajanjem substance, ampak s predstavami. To velja tudi za onega duha, ki hvaliči svoje vedenje kot tako in sklepa, da se on z mišljenjem ne rabi ukvarjati, ker ima toliko vedenja, da lahko vsako abstraktno izkustvo premaga z abstrakcijami vedenja ali svetom, ki mu nastane kot neki onstranski svet. …

Abstraktno mišljenje

Ustvarjalnost se začenja z odsvojitvijo samega sebe

Posted on 18 oktobra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
Ustvarjalnost se začenja z odsvojitvijo samega sebe

Duh, ki se zanaša na znanje in svoje prepričanje, zagotovo ni dejaven ustvarjalno. Ta duh najde svet v sebi in svojega vedenja ne postavi kot predmet; se pravi, s seboj ne stopi v razmerje. Zaradi tega obstane v neposrednem vedenju, ki je njegov čisti nerazločen jaz. To je njegov neposredni svet ali nespremenljivi svet, ki ni noben predmet, ampak njegovo vedenje, ki nastopa v imenu predmetne substance. …

Abstraktno mišljenje

Lažidemokrat izdihava ošabnost in vero v nebesa

Posted on 11 oktobra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
Lažidemokrat izdihava ošabnost in vero v nebesa

Tisti, ki ne spoštuje principa svobode, je menda lažidemokrat, ki razume demokracijo napačno ali plehko. Lažidemokrat odseva samo enostranske interese ali tisto, kar mu sporoča njegov notranji glas. Ta duh ne ve, da je bistvo demokracije to, da je religija udejanjena v njej. Potemtakem bi naj duh izpeljeval svet, v katerem bo religija pričujoča in navzoča kot dejanski svet. …

Abstraktno mišljenje

Izobražen duh in logična sovisnost

Posted on 4 oktobra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
Izobražen duh in logična sovisnost

Če si kdo razumnika predstavlja kot duha, ki je sposoben logično misliti predmetni svet, potem ga je treba opomniti, da se izobraženec ni učil logično misliti predmetnega sveta. To omenjam, ker izobražen duh s svojo dejavnostjo to očitno kaže. Namreč on je trmasto dejaven na način stare metafizike, s katero ne pride dalje od neposrednosti. …

Abstraktno mišljenje

Ko je filozofija abstraktno vedenje

Posted on 27 septembra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
Ko je filozofija abstraktno vedenje

Zopet sem prisluhnil filozofu na radio, ki ni vedel, kaj je predmet filozofije. Govoril je o svoji dejavnosti, o delih, ki jih je prebral, predmetu filozofije pa ni poklonil niti enega stavka. O predmetu filozofije in gibanju predmetne substance torej ni govoril, je pa govoril o nedejanskem vedenju, ki ga je možno širiti neomejeno.

Filozofsko zrno

Izobražen duh ne izdeluje nobenih učinkov

Posted on 20 septembra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
Izobražen duh ne izdeluje nobenih učinkov

Tisto, kar danes od sebe odrine izobraženec, je sebstvo, neko vedenje, s katerim ne pridela nobenih učinkov. To je početje zavesti, s katerim zavest doseže pojavni svet, ki je nekakšen dovršeni svet, vendar zunanje povezan. Smoter izobraženca je, da predstavi moč svoje izobrazbe in vedenja, pri tem pa ne vidi, da je ta dejanskost zgolj nasprotje, ki jo lahko poljubno širi ali dopolnjuje neomejeno. …

Abstraktno mišljenje

O filozofiji sodobnega časa

Posted on 13 septembra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
O filozofiji sodobnega časa

Jaz nisem eklektik, ampak človek, ki z veseljem bere Heglovo filozofijo in poskuša kaj povedati o njej na internetu v trdnih pomenih. To počnem, ker menim, da sem Heglov Sistem vede dojel in da sem sposoben njegovo bistvo osvetliti. Brez veze je kar naprej govoriti, da je Heglova filozofija težko razumljiva in za navadnega človeka nedojemljiva.

Filozofsko zrno

Levičar razume demokracijo kot igro enostavnih dojemov

Posted on 6 septembra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
Levičar razume demokracijo kot igro enostavnih dojemov

Če kaj, potem je danes jasno, da levo usmerjeni duh razume demokracijo po svoje, tj. kot igro njegovih interesov, ki jo vodi abstraktni razum. On prideluje prazne možnosti in izmišljenine, ki niso noben predmetni svet, ampak drugo njega samega. …

Abstraktno mišljenje

Duh hvali in pojasnjuje svoje vedenje

Posted on 30 avgusta, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
Duh hvali in pojasnjuje svoje vedenje

Da je danes pojasnjevanje vedenja tako priljubljeno, gre hvalnica izobraženemu duhu, ki hvalisa abstraktno vedenje in njegovo pojasnjevanje. Pojasnjevanje pač povsod zaigra, ker je prepričan, da na ta način svoje vedenje dodatno osvetli. …

Abstraktno mišljenje

Napredovanje v razumevanju predmeta filozofije

Posted on 23 avgusta, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
Napredovanje v razumevanju predmeta filozofije

Če se bo duh držal kategorij in tistega zunanjega razumevanja predmeta filozofije, zagotovo ne bo napredoval v razumevanju predmeta filozofije. Zakaj abstraktna filozofija, s katero duh izdeluje predstave o filozofiji, ki se nikjer ne začenja in ne konča, ni noben določen predmetni svet filozofije, ampak zunanja snov, ki ničesar ne doprinese k razumevanju predmeta filozofije. …

Filozofsko zrno

Obča sebevednost je njegov predmet

Posted on 16 avgusta, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
Obča sebevednost je njegov predmet

Da je subjektivnost postala v medijih tako priljubljena, gre pripisati sedanjemu času, ki terja od duha, da si sebe odsvoji in da se pojavlja kot reprezentant svojega sebstva, ki ga nekako odpravi in predstavi. A odsvojitev še on ne dojema, zato se pojavlja v abstraktnih predstavah, ki govorijo, da še nima izkušenj o tem, kako si samega sebe odsvoji. …

Filozofsko zrno

Duh in dojemanje sedanjega časa

Posted on 9 avgusta, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
Duh in dojemanje sedanjega časa

Pride čas, ko duh začne znova premišljevati svet iz izvora. Mogoče odkrije, kako se čas in prostor pojavljata skozi gibanje substance. Morda celo spozna, da je gibanje substance dosti bolj vabljivo kot abstraktno vedenje. Naj spomnim, svet ni samo vedenje kot tako, zato je treba čas in prostor razumeti iz gibanja substance, tj. iz elementa vedenja.

Filozofsko zrno

Filozofija je ujetnik metafizičnega razuma

Posted on 2 avgusta, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
Filozofija je ujetnik metafizičnega razuma

Kaže da se sodobni filozof ni ničesar naučil od starih filozofov. Če bi se, bi zagotovo filozofijo dojemal kot predmetni svet. S predmetnim svetom se ne ukvarja, ker še ni doumel, da ima filozofija svoj predmet. Namesto da spoznava predmet filozofije, sestavlja nekakšne abstraktne in enostranske svetove, v katerih ni govora o predmetu filozofije.

Filozofsko zrno

O abstraktni svobodi novinarja

Posted on 26 julija, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
O abstraktni svobodi novinarja

Če kdo meni, da je novinar danes dejaven svobodno, se moti. Zakaj delovati svobodno, pomeni proizvajati svobodo na način posredovanja predmetne substance. To stremi reči, da mora realnost substance doseči svojo dejanskost. Zakaj le na ta način je lahko duh dejaven svobodno in v interesu predmetne substance, ki v dejanskosti doseže sebi enakost.

Abstraktno mišljenje

EU politika in obča ideja

Posted on 19 julija, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
EU politika in obča ideja

Brž ko EU politika ne dojema demokracije kot vrsto nadaljnjih določil svobode, ampak kot uveljavljanje strankarskih interesov, tedaj ni dejavna s principom. To je tista dejavnost, ko duhu ne gre za resnično svobodo, ampak za prevlado prepričanja, katerega pomanjkljivost je, da prezira občo idejo, tj. umno voljo.

Abstraktno mišljenje

Substanca zreducirana na vedenje samo

Posted on 12 julija, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
Substanca zreducirana na vedenje samo

Danes duh izžareva resničnost substance kot vedenje samo. Substanca je njegovo vedenje, ali, njegovo vedenje nastopa v imenu predmetne substance. To je samega sebe zagotovi duh, ki ve substanco kot njegovo vedenje. Hočem reči, predmetna substanca ni nič drugega kot njegovo vedenje. Kar je oblika neposrednega vedenja, to ni postajanje substance, ampak vedenje kot tako, ki ga duh odtuji ali odrinil od sebe.

Filozofsko zrno

Zavožena izobrazba in abstraktni razum

Posted on 5 julija, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
Zavožena izobrazba in abstraktni razum

Če se izobražen duh ne bo zbral okrog izobraževalnega sistema, bo zavožena izobrazba še naprej delala škodo sebi in drugim. Zakaj duh je prepričan, da izobraževalni sistem ne more biti boljši kot je, to izžareva. Ob tem pa ni odveč omeniti, da to prepričanje pridela ravno zavožena izobrazba, ki čisla gibanje razuma in neresnično vedenje.

Abstraktno mišljenje

Predmetna in abstraktna svoboda

Posted on 28 junija, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
Predmetna in abstraktna svoboda

Duh še ne zaznava, da ima predmetna svoboda to nujnost, da sebe naredi za svoj predmet. Na ta način si samega sebe odsvoji in tudi svojo sebienakost doseže. Pomembno je, da spozna razliko med predmetno in abstraktno svobodo. To sporoča, da se ne sme zadovoljiti s plehkim razumevanjem svobode, ampak da svobodo dojame kot substanco duha, ki jo pozitivno realizirana.

Abstraktno mišljenje

Ali filozofija izginja, ker predmetni svet že obvladujejo števila?

Posted on 21 junija, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
Ali filozofija izginja, ker predmetni svet že obvladujejo števila?

Filozofa se danes ne zaznava kot misleca, ki predmetni svet dojema na način logične sovisnosti in gibanja substance. In to najbrž zaradi tega, ker filozof predmeta filozofije ne jemlje resno, ampak kot neko igro abstraktnega vedenja.

Filozofsko zrno

Enostranski svet levičarja in disharmonija moralnosti in čutnosti

Posted on 14 junija, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
Enostranski svet levičarja in disharmonija moralnosti in čutnosti

Menda ja levičar ne misli, da je njegovo delo samo v tem, da obrekuje drugače misleče in hvaliči enostranski svet, s katerim pravzaprav kaže le svojo osebno nastrojenost, ki se mu običajno sprevrže v prazne možnosti ali neizpolnjene abstrakcije.

Abstraktno mišljenje

Številčenje prispevkov

Predhodni 1 … 5 6 7 … 11 Naslednji

ONLINE NEWSPAPER

Izobražen duh gibanja predmetne substanc ne upošteva

Piše: Jože Požar

16. 4. 2026

Duh bi naj spoznaval samega sebe in svojo odsvojitev

Duh, ki si je pridobil abstraktno znanje, hvali znanje, ne pa gibanja predmetne substance. Znanje še ni predmet, ki bi bil posredovan in v nasprotju postavljena sebi enakost, tj. določen v osnovi. Zakaj znanje ne pozna načina posredovanja predmetne substance, še manj njeno določenost in bistvo, ki ga je nujno vzpostaviti. To je predmetna dejanskost ali Drugo določeno in vzpostavljeno kot sebi enako. Predmet ni predmet, če ga zastopa abstraktno znanje, zakaj znanje kot tako ne doseže svoje sebi enakosti. To stremi reči, da predmet ni zgolj abstraktno znanje, temveč je posredovana in razvita predmetna substanc, ki drži v sebi bistvo. V osnovi doseže predmetna substanca svojo razdvojitev, kar pove, da je duh dejaven svobodno, kajti tisto končno odpravi in ga vzpostavi kot neskončnost, to pa je dejanskost končnega. Potemtakem, abstraktno znanje ne doseže vrednosti razvite predmetne substance, kajti gibanja predmetne substance in njenega bistva ne izpelje.

Mnenja sem, da bi moral duh v času šolanja spoznavati tudi fenomenologijo duha, kajti le tako dobi zmožnost spoznati svojo odsvojitev in tudi to, kako sebe postavi kot predmet. Hkrati spoznava svobodo in sebe kot dejanskega duha. Zakaj svoboda je oblika odpuščanja sebe iz oblike svoje osebnosti. In to je tista nujnost, ko je duh dejaven v načinu odsvojitve in svobodno.
Kadar spremljamo dejavnega izobraženca, večkrat vidimo, da prazno beseduje ali izraža samo svoj interes. Obnaša se, kot lepo oblečen človek, ki je odločen izraziti svojo zunanjost; in to s smotrom, da ga drugi zaznajo in da je na očeh tistih, ki občudujejo zunanjo lepoto. To nevsakdanje obnašanje pove, da duh ni dejaven kot duh, ampak kot čisti jaz, ki uveljavlja abstraktno znanje.

Abstraktno možno kot nedoločen svet

Piše: Jože Požar

14. 4. 2026

Zaničuje določila in preudaren svet

Ni malo učenjakov, ki prezirajo določila, posredovanje predmetne substance in doumljiv svet. Tisto, kar uveljavljajo z navdušenjem, je znan in mogoč svet, abstraktno možno, na katerega se sklicujejo in ga hkrati širijo. To je namreč dvosmiselni svet, ki ni določen v osnovi in je neko nadaljevanje, ki ga slavi abstraktni razum in čisti jaz, ker daje videz brezmejnega. Potemtakem možnost za nekaj drugega, kar je eksistenca, ki ne vsebuje realnosti in se prosto nadaljuje. Rečeno še drugače, učenjak izvaja gibanja pojavnega sveta ali pojav idealizma. Uveljavlja enostransko abstrakcijo, eksistenco, ki jo ponazori, da pridobi neki drugi videz ali predstavo negativnega bistva.

Učenjak določil in nadarjenega sveta ne prideluje, zato uveljavlja poglede in misli, tudi občutke in predstave ter tisto, kar naj bo. Potemtakem namesto vsebine podarja možnost, ki nastopa v imenu predmeta. To je miselna navada, ki jo povzdiguje, kajti ne gre mu za določen svet, ampak samo za to, da predstavi direktno gotovost. To pa ni predmetni svet, ampak tisto od sebe odrinjeno in znano; kar je izraženo oblikovano razpoloženje ali nekaj primernega. Gre samo za to, da uveljavi čisti jaz in razum, ki sta korenjaka tega časa. Zakaj vzajemnim učinkovanjem izpeljeta neko gibanje negativnega ali kakšno raznoliko in dvosmiselno odpravo prepričanosti.
Učenjak, ki podcenjuje določila, ni kreativen, kajti drži se nedoločnega sveta, ki ga pridobi z igro abstrakcij. Abstrakcija je možnost za nekaj, kar ni določeno in izgine v nekaj sledečega. Zakaj učenjak sebi enakosti ne ceni, kadar povzdigne svoje prepričanje in videz nečesa, kar slavi njegovo izobrazbo. Skratka, učenjak našega časa ne hvali preudarnega sveta in podcenjuje določila.

Nemoč abstraktne miselnosti

Piše: Jože Požar

10. 4. 2026

Primerna dejanskost

Kaj vse je danes primerna dejanskost, o tem govori abstraktna miselnost, ki jo dejanski svet ne zanima. To je tisto oprijemljivo in zgolj primerno dejanskosti, kar je nekaj ničnega. Rečeno še tako, to je nedoločena neposrednost, ki ni stopila v odnos s seboj. Na sebi je abstrakcija ali možen svet, zgolj neki mogoč svet, ki je primerna dejanskost. Ne doseže postajanja in ne razvije realnosti. Hočem reči, vsebina je neko občutje ali oblika nečesa nedoločnega, nekaj, kar ni doseglo sebi enakosti.

Primerna dejanskost je abstraktna in zunanja dovršitev zavesti. To pa ni dejanski svet, ampak sebstvo, abstraktno bitje, ki je strnjena primerna dejanskost. Kar duh odseva, je le njegova odtujitev ali neposredno bivanje nečesa, kajti odtujitev ni dosegla sebi enakosti ali nasprotja. To je le pojavni svet, ki velja kot negibna bitja, njihova aktivnost poteka na površju in ni noben stvarni svet. Je prazna širina smotra ali nebrzdano vrenje abstraktnih razločkov, ki niso v noben odnosu s seboj. Zakaj to je primerna dejanskost, ki jo uveljavlja razsuta moč spretnega duha.
Zavest si sebe odsvoji do biti in je sebstvo sprevrženo v primerno dejanskost. To je trdno držano nasprotje, ki ni doseglo postajanja v občih momentih ali svojega bistva. Ali, to je zrenje duha, ki zre sebe kot primerno dejanskost; duh nima do dejanskosti nobenega razmerja. Zakaj njegov ideal je subjektivna naravnanost, ki se šopiri in svoje meje ne doseže. Zategadelj je tisto, kar gre čez, ravno tako primerna dejanskost, je neko začutenje dejanskosti. To ni svet postavljen kot pojem v njegovi osnovi, ampak abstrakcija ali kvantitativno končno kot primerna dejanskost. Mišljenje je podrejeno, veljavo pa dobi tisto čisto oblikovano brez realnosti, kar je prazna abstrakcija.

Hvali interpretacijo svojega znanja

Piše: Jože Požar

8. 4. 2026

Danes je duh dejaven na ravni abstraktnega znanja

Nekateri spoznajo moč duha v izobrazbi in prostranstvu znanja, v predmetnem svetu pa ne. Hvalijo samo znanje, zato predmetni svet ne cenijo. Moč znanja povzdigujejo, ne da jih zanima predmetna realnost in njej pripadajoča dejanskost. Momenti realnosti niso tisti, ki določajo bistvo, zato duh daje prednost razumu in čistemu jazu. Duh pade na raven abstraktnega znanja, kjer hvali znanje kot tako in tudi tisto, kar je abstrakcija znanja. Zato ni čudno, da je danes abstrakcija znanja najbolj blažena. Skratka, ko duh pade na raven znanja, dobi igra abstrakcij pomembnost.

Danes je duh dejaven s smotrom, da izrazi početje zavesti, to pa ni predmet, o katerem stremi kaj povedati, ampak abstrakcija znanja ali izražena misel, ki poveže različne pojavne svetove med seboj. Njegov svet je zaradi tega samo primeren, saj ga zunanje oblikuje in tudi pojasnjuje. Ne omenja nobenega bistva in sebe nadaljuje tako, da uveljavlja svet, v katerem najde svojo iznajdljivost in tudi videz tistega, kar je izrazil kot svet onstran. Svoje aktivnosti ne dokonča, ker ne upošteva predmetne osnove in njenega postajanja, ki vsebuje bistvo razvejano v momente občega.
Duh ni dejaven predmetno, ker ga predmet in njegovo bistvo enostavno ne zanima. Sebe vidi kot mojstra in interpreta abstraktnega znanja, ki pomeša med seboj več različnih odmišljanj, ki jih zunanje poveže, da dobi neko primerno dejanskost. Sebe dokonča zunanje in ne s smotrom, da pridela kak stvarni svet. Stvarnost ga enostavno ne mika, ker baje ni sprejemljiva poslušalcem. Izdeluje torej abstraktne razločke, ki jih zunanje povezuje, da pohvali razum. Ubogi razumnik, znanje ga bo izravnalo s področjem abstraktne čiste misli, če ne bo stopil s seboj v odnos.

Abstraktno znanje ni predmetni svet

Piše: Jože Požar

31. 3. 2026

Ali znanje nasprotuje verovanju?

Znanje spremlja praktičnost, to pa so abstraktna stališča, ki jih izdeluje čisti jaz. Čisti jaz deluje s smotrom, da je mogoče z abstraktnim znanjem pridelati stvarni svet. Rečeno drugače, z abstrakcijo znanja, ki je zgolj možnost za nekaj drugega, je mogoče izpeljati tudi potegavščino. Abstraktno znanje pogosto nastopa v imenu predmetne vsebine. V bistvu gre za to, da se z znanjem spodbudi razumnika, ki verjame, da lahko abstraktno znanje zastopa tudi predmetni svet. Tedaj predmet ni nič drugega kot abstrakcija znanja, ta pa ima povsod veljavo, ker mišljenje logične sovisnosti ne upošteva; odnos do vsebinskega smisla nima nobene vrednosti, kadar dobi veljavo abstraktno znanje.

Poznamo pa tudi govorico, ki demonstrira videz, ki ga lahko naredi abstraktno znanje. Razumnik navede neko znanje s smotrom, da uveljavi svoj prav. Zakaj danes je mogoče z abstrakcijo znanja marsikaj pokazati, tudi kako goljufijo. Nekateri z abstraktnim znanjem izdelajo predstave, ki bi naj prepričale, da je abstraktno znanje na sebi ena sama resničnost. Danes se znanje podarja kot izgotovljen svet, kajti odseva lahko tudi kako vsebinsko predmetnost.
Naivnost, da je abstraktno znanje mogoče enačiti s predmetnim svetom, je uresničena, ko logična sovisnost in mišljenje delujeta vsak na svoji strani, ločeno. Kjer ima veljavo abstrakcija, tam obstaja možnost, da dobi vrednost tudi domiselnost. In to zaradi tega, ker logična sovisnost in princip svobode nimata nobene veljave. Danes ima ceno izgotovljen svet, to pa je abstraktno znanje, ki je povsod cenjeno, ker nasprotuje verovanju. In to odseva izobražen duh, ko verovanje določi kot neposredno znanje. Gibanja in posredovanja predmetne substance pa ne kaže.

Vedenja ne omenja

Piše: Jože Požar

27. 3. 2026

Izobražen duh in vedenje

Izobražen duh ne omenja vedenja, pogosto pa hvali abstraktno znanje, kajti z gibanjem predmetne substance se ne ukvarja, ga enostavno ne upošteva. Vedenje ni njegovo področje, ampak abstraktno znanje kot tako, ki ga povzdiguje in povsod hvali. Potemtakem resničnost nima nobenega smisla, kajti resničnost zastopa izgotovljeno znanje. Verjame, da je znanje resnično, pa čeprav ni predmetno in ne proizvaja objektivnosti. No, ne glede na to, znanja se drži kot alkoholik roba, kajti znanje povzdiguje njegovo držo. Lahko napovemo, edino znanje ga navdušuje.

Nenavadno je, da izobražen duh ne omenja vedenja. Namesto da hvali vedenje, svobodo in izkopavanje iz neposrednosti, slavi znanje in svoje misli. Ljudem sporoča, da abstraktno znanje izpoveduje tudi vedenje. Zakaj znanje lahko preusmeri v nasprotje, vse s smotrom, da pridobi ekstazo znanja, ki povzdigne globino in izobrazbo. Pomembno je, da s predstavljenim znanjem izrazi lastno moč. In to tudi pogosto naglasi tedaj, ko se prepušča voditi abstraktnemu znanju in čistemu jazu, ki uživa tisto nedoločno ali ekstazo znanja. Navadil se je, da vedenja ne omenja, kajti overil je, da znanje ravno tako proizvaja dejanski svet. Ob tem pa ne zaznava, da znanje ne proizvaja svobode in da predmetnega bistva ne vzpostavi kot svet razvejan v obče momente.
Izobražen duh torej ne hvali vedenja, kajti gibanje substance ga ne mika. Njegov cilj ni v tem, da sebe postavi kot predmet in je zavest umnega predmeta. Vedenja ne čisla, hvali samo abstraktno znanje in njegovo širjavo, najbrž mu širjava daje božanski občutek, ko z znanjem matira samega sebe. To je užitek zavesti, kajti znanje izključuje posredovanje in ga širi samo na to, da eksistira.

Razumnik hvali pojavni svet razpršen v abstrakcije

Piše: Jože Požar

20. 3. 2026

Razvija dejanskost kot nekaj, kar naj bo

Danes resničnost zastopa tisto, kar naj bo. To je, ne da je, ni resničnost, je pa možnost, ki išče sebe in je razpršen svet v abstrakcije. To je enostranska abstrakcija, ki jo razumnik odseva kot svet, zakaj, kar naj bo, naredi ustrezno sebi. Hočem reči, razumnik najde raznotere možnosti, nagnjenja in strasti, v katere zaobjame svoj interes; ta pa ni nič drugega kot zmeda nečesa, kar je, ne da je. Če pa je, potem je to enostranska abstrakcija, ki je primeren svet, kajti je zgolj potencialen.
Tisto torej, kar razumnik povzdigne kot lasten svet, to je le obče zaobjeto v abstrakcije in je na nasprotni strani tisto, kar naj bo. Tako podarja razumnik videz kot izstopanje iz sebe, to pa je abstraktno sebstvo, neki nekaj ali tisto čisto možno. Zavest ima za vsebino abstraktno izkušnjo, čutno konkretnost, ki je njegova razkošna gotovost. Abstrakcija je življenje, z njo fiksira sebe kot nekaj, kar naj bo; sicer pa abstraktna gotovost ne doseže nobenega smisla.

Razumnik bi naj vzpostavil osnovo, kajti če te ne določi, potem napreduje čez umisleke, ki so ravno tako zunanji. Zakaj ne zanima ga notranji in bistveni svet, ampak tisto navzoče kot nerealna eksistenca, ki doseže svojo dejanskost, ker zunanje eksistira in ne izhaja iz nobene osnove. To, kar je, je abstrakcija ali nekaj možnega. Razumnik ne spoštuje sebi enakosti in je ne doseže, ker daje veljavo igri abstrahiranja in tistemu, kar naj bo, to pa ni nobena resničnost.
Razumnik poenostavlja svet na igro abstrakcij. Osnove ne upošteva, prav tako ne gibanja substance, ampak samo tisto, kar mu poklanja čisti jaz. Določi neki nekaj, ki v nasprotju zaživi kot razblinjen abstraktni svet ali tisto, kar naj bo in je mogoč ali potencialni svet.

Raziskovalna umetnost in abstraktna miselnost

Piše: Jože Požar

10. 3. 2026

Raziskovalec stremi za tem, da povzdigne sebe na nivo umetnika

Izmislek raziskovalna umetnost dobiva od države denarna sredstva, ker so tako hoteli tisti, ki hočejo raziskovalca dvigniti na nivo umetnika. Od tukaj raziskovalna umetnost, ki je abstrakcija, ki ni dosegla svoje izpolnitve. Dovolj je, da raziskovalec hvali neizpolnjeno abstrakcijo, ki jo imenuje projekt in že je dejaven kot umetnik. Kaj si je raziskovalec zamislil pod projektom, o tem ne govori. Mogoče pa bi moral aktivirati umetno inteligenco, da mu pove, kaj naj misli pod besedo projekt.
To, da je raziskovalec postal umetnik, to govori o tem, da je danes umetnik lahko nekdo, ki sestavi abstraktno vsebino iz nečesa, kar ni imenoval. Pomembno je, da aktivira čisti jaz in da prebere kako delo, v katerem nastopa kot raziskovalec. Njegov smoter je namreč v tem, da v prebranih delih najde kaj zanimivega. Na ta način ugleda kak svet, ki ga zunanje poveže z drugim svetom. Tako zapolni prazno notrino, ne da je kaj posredoval. Pomembno je, da aktivira razum in čisti jaz, ki združita misli v nekaj, kar imenuje projekt. To je tisto, kar preobrne raziskovalca v umetnika.

Da lahko umetnost zastopa tudi abstraktna miselnost, o tem govori dvig raziskovalca v umetnika. Zakaj neizpolnjena abstrakcija je pogoj za to, da je raziskovalec razumljen kot umetnik. Projekt ni zamišljen kot umetniško delo, ampak kot zunanje povezovanje abstraktne miselnosti, ki jo oblikuje raziskovalec, kadar realizira svojo zamisel. Tako občuti področje umetnosti kot čisti jaz ali kot abstraktni razumnež, ki si je sebe zamislil v vlogi umetnika.
Naj spomnim, znanje je abstraktno, ker substanca ne doseže svoje sebi enakosti. Zato je nujno predmet osvoboditi od abstrakcije, a tega raziskovalec ne izpolni, ker hoče, da ga abstraktna miselnost zavaja.

KATEGORIJE

  • Abstraktno mišljenje (370)
  • Filozofsko zrno (78)
  • Naivna metafizika (2)
  • Neizpolnjena abstrakcija (59)
  • Sodobna umetnost (8)
  • Domov

Abstraktno razmišljanje

Piše: Jože Požar

15. 4. 2026

Politične združbe in igra abstrakcij

Politične združbe prikazujejo igro abstrakcij, ki jo podžiga subjektivnost ali stališča posameznikov. Ta so različna, saj eksistirajo kot možnost za nekaj drugega. Abstraktna možnost je bistvo združb, ki je le zasnovan interes, ni stvarni svet, ki naj doseže svojo dejanskost. Zaradi tega je igra abstrakcij veljavno početje zavesti, kajti njen produkt je samo možen svet. Brezvsebinska aktivnost posameznikov postane primerna, ne glede na to, da realnost ni dosegla svoje dejanskosti. Skratka, politične združbe izražajo poglede o mogočem svetu in v upanju, da bo njihova prazna prevzetost doprinesla k tistemu, kar si zamišljajo in je neka predigra za tisto, ki omogoči združevanje združb.

Če kaj, potem bi naj igra abstrakcij doprinesla k sporazumevanju nečesa, kar nima obstoja. Zakaj ono je abstraktno in omejeno na početje zavesti, ki skozi igro abstrakcij pridela početje zavesti ali pojavni svet. To pa ni svet, ki predoča življenje predmeta in njegovo notranje gibanje, ki substanco omeji na sebi enakost. Sebi enakosti pojavni svet ne doseže, ker ima veljavnost igra abstrakcij.
Politična združba z igro abstrakcij pridela možen svet, eksistenco, ki je abstrakcija občega in ne predstavlja vsebinske izpolnitve. Zakaj omejitev na početje zavesti je predstava nečesa, kar je prežeto od individualnosti. Posameznik izpelje svoj smoter tako, da uveljavi svoj pojavni svet. Pojavni svet je torej tisto, kar je pridelek politične združbe. Združba je dejavna s ciljem, da predstavi obliko pojavnega sveta in tisto, kar gre čez. To pa je svet onstran, ki izriše početje zavesti v obliki neizpolnjene abstrakcije. Pomembno je, da politična združba sebe artikulira in da je dejavna s smotrom, da oblikuje svet, ki eksistira kot abstraktni smisel v njegovi dvosmiselnosti.

Prostost od vsebine

Piše: Jože Požar

13. 4. 2026

Zanesenjak ne hvali dojemajočega mišljenja

To, da razumnik hvali abstraktno znanje, to še ne pomeni, da je sposoben izpeljati posredovanje in sebstvo postaviti kot predmet. Od nekdaj je hvaljeno znanje in zdravi razum, kar pove, da razumnik ni dejaven kot kaže duh. Poglejte kaj od sebe odriva razumnik in dognali boste, da sveta ne ustvarja. Dejaven ni kot duh, ki izpelje svojo odsvojitev in spoštuje svobodo v načinu proti postajanja. Namesto da je razumnik dejaven svobodno, povzdiguje abstraktno znanje in hvali igro abstrakcij, ki jo celo demonstrira, ker verjame, da z igro abstrakcij lahko obogati sebe in druge.

Razumnik se obnaša primerno, vendar pa umnega sveta ne pridela, ker posredovanja ne ceni. Njegov abstraktni svet ne doseže sebi enakosti ali nasprotja, kajti znanje enostavno širi, dokler mu domišlja dopušča. Zanimivo je, da ne hvali duha, ampak predstavni svet, najbrž verjame, da tudi predstave marsikaj povedo. Menda je pomembno zlasti to, da izpelje kako abstraktno mentaliteto, ker je to enostavni svet sestavljen iz razločkov, ki jih pridela razum.
To, da razumnik idealizira abstraktno znanje, to naznanja, da je dejaven nepredmetno in da ga bistvo sveta ne zanima. Predmet ne doseže sebi enakosti, zakaj nadaljuje ga prosto in širi v mnoga izvajanja. Bistva ne določi, ker ga ne mika. Za pomembno šteje samo abstraktno znanje in tisto, kar na njem izpelje kot povzetek. Razen tega realnosti ne omenja, ta za njega ne obstaja, zato jo enostavno bojkotirata. Bolj kot realnost je pomemben svet onstran in abstrakcija znanja, ki jo povsod hvali. To ga dela aktivnega in slavnega, čeprav ni dejaven tako, da sebe vzpostavi kot predmet. Favorizira abstraktno miselnost in igro abstrakcij, kajti tako ve resničnost kot samega sebe.

Abstraktni razum in možen svet

Piše: Jože Požar

9. 4. 2026

Beg pred realnostjo je povsod zaznaven

Kaj danes demonstrira izobražen duh? Je to objektivna svoboda ali zgolj subjektivni čisti jaz? Ali subjektivnost, ki realnosti ne priznava, demonstrira beg pred realnostjo? Kako naj dojamemo duha, ki realnost enostavno izključi? In, kako naj razumemo igro abstrakcij in praznoverje v abstrakcije, ki je povsod navzoče. In ne nazadnje, ali čisti jaz, ki ni omejen na predmetno substanco, demonstrira zgolj bežanje pred realnostjo? Je takšna dejavnost koristna za njega?

Abstraktni razum se obnaša, kot da realnost ne sodi v ta čas. Dela se, kot da ni sposoben prevladati realnosti in zato tudi dejanskost za njega ni bistvena. Je to neubogljiva volja razuma, ki hvali možen svet? Abstrakcija ima danes polno veljavo, ker uveljavlja mogoč svet in beg pred realnostjo. Zakaj čisti jaz ne upošteva logične sovisnosti in vsebinske izpolnitve. Veljavo daje primernemu svetu, ki ga danes uveljavlja abstraktna miselnost, ki realnosti ne jemlje resno. Razumnik sebe izpolni abstraktno in tistim, kar pošlje čez in je abstrakcija nedoločene biti.
Duh, ki danes povzdiguje razum, odpravi sebe kot igro abstrakcij; ta mu podarja možen svet in tisto, kar prosto nadaljuje onstran. Dejaven je zoper um in se obnaša kot čisti jaz, in to s smotrom, da širi svoj pogled. Prepričan je, da je svet brez realnosti ravno tako pomemben, pa čeprav mu ne pripada dejanskost. Čisti jaz omeji svoje početje na čutno ali tisto, kar je abstrakcija čutnega. Zakaj abstrakcija ima vrednost eksistence ali raznolikih predstavitev, kar so abstraktne forme subjektivnosti.
Naglasimo, kjer ima abstraktno znanje veljavo, tam realnost ni upoštevana, prav tako ne njena dejanskost. In tega dejstva ni težko zaznati, kadar duh povzdiguje abstraktni razum.

Ne doseže objektivnosti

Piše: Jože Požar

3. 4. 2026

Duh je to, da dela sebe predmetnega

To, da iz abstraktnega znanja izpelje izvajanje ali kak uvid, pri tem pa bistvo predmeta zamolči, to so iznajdljivosti, s katerimi razumnik hvali svojo abstraktno miselnost. Interes izžareva kot igro abstrakcij in videz, gibanje predmetne substance pa ga ne oplazi. Ne ve, da znanje ni predmetna objektivnost, saj ga je mogoče subjektivno oblikovati. Tisto namreč, kar nastane, ni nič objektivnega, kajti ne vsebuje bistva, zato se prosto nadaljuje v nekaj drugega in sebi enakosti ne doseže.
Naglasimo, duh je to, da dela sebe predmetnega. Zakaj predmet vsebuje bistvo, ki ga je nujno razvejati v obče momente. Bistvo predmeta je torej tisto, ki dela vsebino predmeta objektivno. Vendar pa bistvo ne bi doseglo svoje razvejanosti, če ne bi notrina z gibanjem vzpostavila svojega nasprotja. To je namreč sebi enakost, ki substanco predmeta razdvoji in jo vzpostavi kot predmetni svet. To torej, da duh dela sebe predmetnega, to je bivanje duha, ko ima sebe za predmet. Pozor, duh je samozavedanje in ne zgolj zavest; to pa je oblika proti postajanja predmetne substance.

Duh danes hvali in povzdiguje abstraktno znanje, gibanja predmetne substanca pa ne izdihava. Tako izrazi, da predmetne osnove ne dojema v obliki proti postajanja; o tem govori, ko ne doseže sebi enakosti v obliki proti postajanja. Namesto da hvali gibanje substance in njeno sebi enakost, daje prednost abstrakciji in neposrednemu znanju, to pa je končno, ki ne doseže neskončnosti.
Kadar torej duh ne vzpostavi predmeta, je dejaven pomanjkljivo. Zakaj ne doseže nobene objektivnosti, kadar hvali abstrakcijo znanja in njeno širjavo. Dejaven ni v interesu gibanja predmetne substance, ampak s smotrom, da povzdigne refleksijo čistega jaza.

»Vedenja ni, če ni predmeta«

Piše: Jože Požar

1. 4. 2026

Predmetna objektivnost je najbrž sovražnik izobraženega duha

Sovražnikov ima razumnik veliko, vendar o njih ne govori, ker od tega nima koristi. Izobražen duh ne ve, da je mogoče izraziti moč duha edino čez stopnje osvobajanja. Abstraktno znanje ga ne osvobaja, zakaj podarja samo abstraktni svet. Ne ve, da znanje kot tako ni predmet, ampak pojavni svet. Zakaj predmetna substanca dobi veljavo, če gibanje substance in njeno postajanje izpelje. To pa je mogoče, če upošteva predmetni element, ki ga tvorita dva, ki sta drug za drugega nasprotna in je notrina stopila sebi nasproti; brez nasprotja ni mogoče vzpostaviti bistva substance.

Ponovimo: vedenja ni, če ni predmeta. Tega dejstva izobražen duh ne spoštuje, kajti mika ga samo abstraktno znanje. To je vsem poznana subjektivna drža, ki ne dovoli, da premaga samega sebe in zato v odsvojitvi ne doseže sebi enakosti. Svet, ki ga povzdiguje, ni predmetna objektivnost, ki nastane z gibanjem substance in proti postajanjem. Tisto, kar ubesedi, ni predmetnost, kajti ne doseže proti postajanja. Duh je dejaven površno, saj hvali samo abstraktno znanje, objektivnost pa za njega ne obstaja. O tem govori tudi izobraževalni sistem, ki prav tako ne ceni objektivnosti.
Izobraževalni sistem objektivnosti ne spoštuje in jo jemlje kot nekaj, kar ne spada v življenje. Stvar duha ni v tem, da spoznava objektivnost, ki jo razlaga Heglov Sistem vede; ta nima nobene veljave za izobraževalni sistem. Potemtakem bi bilo dobro objektivnost dojeti iz elementa vedenja, kajti če želi duh napredovati v dojemanju samega sebe, mora spoznati gibanje realnosti in njej pripadajočo dejanskost. Zakaj brez objektivnega gibanja substance se subjektivna nastrojenost kaže kot izražena samovoljna. Ta povzdiguje abstraktno miselnost in igro abstrakcij.

Država po občih smotrih in občih načelih je skupna dobrina

Piše: Jože Požar

30. 3. 2026

Ravnati po obči volji pomeni, narediti obče za svoj smoter

Filozof Hegel zapiše: »To, kar vlada v državi, je, ravnati po obči volji in narediti neko obče za svoj smoter.« Obče ni zgolj posamezno mnenje, temveč navzoče v državi, ki velja. Potemtakem je obča ideja tisto, kar je sebe določanje kot prikazovanje razumevanja duha in države. Zakaj duh, ki se ne določa je abstrakcija razuma, zgolj izražena subjektivnost. Tisto obče v državi je omika naroda. To je določna vsebina, ki je vsebovana v konkretni dejanskosti; ta tvori državo. Duh ljudstva je torej tisto, kar povezuje ljudi v državi po obči volji, ki jo udejanja duh politikov.

Država je torej duhovna ideja, v kateri dobi svoboda svojo objektivnost. »Zakaj zakon je objektivnost duha in volja v svoji resnici«. Namreč, samo volja je svobodna in sebe določujoča kot tisto, kar je in je omika ljudstva. Določna vsebina je občost in konkretna dejanskost, ali, je duh ljudstva samega. Princip države je torej to, da država udejanji religijo ljudstva, kar je absolutno upravičeno; to je upravičenost občega principa, da je določilo obče, tisto absolutno kot princip države. Ponovimo, država sloni na religiji; se pravi, kar je, je to, da ima država v religiji korenine.
Država torej ni neko navajeno obnašanje politikov, ki občo voljo prezirajo. Obča volja mora biti navzoča kot tisto, kar velja v državi. Vsa dejanskost je zaobjeta v občosti. Zaradi tega je nujno, da duh politikov udejanja predmetno vsebino, da ne bi proizvajal le igre abstrakcij. Duh je namreč zavest in samozavedanje, ki notrino predmeta naredi za dejansko, kajti notrina je zajeta v občosti.
Politik mora narediti obče za svoj smoter. Če obče ne udejanji, izraža interes stranke ali kako samovoljo, ki jo danes demonstrirajo politične stranke, ki ne spoštujejo obče volje.

Vlado udejanja duh, ne pa strankarski interes

Piše: Jože Požar

25. 3. 2026

Mogoče pa to abstraktno razmišljanje tudi kaj sporoča

Vprašajmo se: kaj bi naj izdelovala politična stranka? Predmetni svet! Kajti le tako vzpostavlja tisto obče predmeta, ki odgovarja geniju ljudstva. Politična stranka torej ne uveljavlja strankarske volje ali interesa. Tisto, kar je njena vsebina, to je predmet, ki ga mora premagati! To pa ni strankarski interes, temveč vzpostavitev predmeta v njegovi osnovi, kar je vzpostavitev občega, ki je življenje predmeta. To stremi reči, da se politična stranka ukvarja s predmetno občostjo in učinkom, ki ga lahko realizira tisto obče. Potemtakem, kadar se politična stranka ne ukvarja s predmetom, uveljavlja lastno voljo ali kak interes. To pove, da ni dejavna na nivoju gibanja predmetne občosti.

Pri sestavljanju vlade ne gre za to, katere stranke se lahko zunanje razumejo med seboj, temveč gre za to, katera stranka je pripravljena vzpostavljati predmetno občost. Zakaj predmetno obče drži v sebi bistvo predmeta, ki ga požene v gibanje duh. Duh je torej tisti, ki udejanji vlado in ga je nujno realizirati. Edino duh je sposoben realizirati predmetno obče in realizirati duha ljudstva.
Politična stranka ni zgolj to, da uveljavlja svoj interes in ime stranke. Interes uveljavi abstraktni razum, ki ne dojema vloge in naloge politične stranke. Tisto, kar danes demonstrirajo stranke, je zgolj interes, ki duhu ljudstva sporoča, da stranka ni dejavna v korist gibanja predmetne občosti. Interes politične stranke govori, da ni dejavna v interesu ljudstva. Edino predmetna občost lahko premaga strankarski interes, prav tako subjektivno nastrojenost, ki jo danes demonstrirajo in uveljavljajo politične stranke, ko napihujejo svoj interes. Potemtakem ni pomemben strankarski interes, temveč zbranost okrog predmetne občosti; to udejanja duh stranke.

Ko raziskovalec išče pomoč v umetnosti

Piše: Jože Požar

13. 3. 2026

Raziskovalec in umetniška ideja

Da raziskovalec povzdiguje sebe na nivo umetnosti, to kaže, da idealizira svoja raziskovanja s smotrom, da bi učinkoval navzven tako kot umetnik. Hočem reči, raziskovalec ni organiziran tako, da bi deloval s principom svobode in bi njegov predmet dosegel nujno formo, ki izključi subjektivne intence. Uveljavlja le sebe in znanja, da bi bil všečno obrnjen k občinstvu. Ni bistvena umetnost, ampak to, da se približa ljudstvo in da postane prepoznan kot glumač. Abstraktno raziskovanje bi naj učinkovalo tudi navzven in hvalilo raziskovalno dejavnost. Raziskovalec kliče na pomoč umetnost, kajti ni prepoznan kot umetnik, čeprav si to želi. Družiti se hoče z umetnostjo, čeprav ne pridela ideje lepega in sveta ne ustvari tako kot to demonstrira umetnik. Napravlja se, kot da ima namen izdelovati umetniški svet, čeprav ve, da umetniške ideje ne bo pridelal.

Raziskovanje si nekateri zamišljajo kot druženje z umetnostjo. Zato raziskovanje dvigujejo na nivo bivanja umetniške ideje. In to ne glede na to, da raziskovanje ne pridela ideje, ampak samo izdeluje abstraktne smisle. Zakaj enostranske abstrakcije in igra zdravega razuma pridela abstraktni smisel. Zato abstraktna miselnost izmišlja raziskovalno umetnost, ki v osnovi ni določena in je le igra abstrakcij. »Umetnost ni služeča, ampak neodvisna.»
Povejmo, raziskovalec ne deluje tako, da predmet raziskovanja predstavi kot umetniško idejo. Dejaven je s smotrom, da izpelje abstraktni smisel, ki pa ni noben ustvarjeni svet. Abstraktna miselnost gibanja substance in proti postajanja ne spoštuje. Zakaj predmeta ne določi v osnovi in ne prehaja v Drugo samega sebe, tj. v ustvarjeni svet. Tega raziskovalec ne udejanja.

G. W. F. Hegel

Filozof G. W. F. Hegel v lastnem oglasu, ki je objavljen na koncu Fenomenologije duha, med drugim zapiše naslednje:

  Hegel-180-pik   »Ta zvezek predočuje nastajajoče védenje. Fenomenologija duha naj stopi na mesto psiholoških pojasnil ali tudi abstraktnejših razglabljan o utemeljitvi vedenja. Pripravo za vedo motri z vidika, po katerem je ta (priprava) neka nova, zanimiva in prva veda filozofije. V sebi zaobsega različne podobe duha kot postaje poti, po kateri on postaja čisto vedenje ali absolutni duh. Zatorej se v glavni razdelkih te vede, katerih vsak spet razpade na več manjših, motre zavest, samozavedanje, opazujoči in ravnajoči um, duh sam, kot nravni, omikani in moralni duh, in naposled religiozni duh v svojih različnih oblikah. Bogastvo prikaznosti duha, ki se prvemu pogledu ponuja kot kaos, je spravljen v neki vedovni red, ki jih predočuje po njihovi nujnosti, v kateri se tiste nepopolne razblinijo in preidejo v višje, ki so njihova naslednja resnica. Zadnjo resnico najdejo najpoprej v religiji in nato v vedi, kot rezultat celote.«

Zunanje povezave

  • Druga podoba
  • Sodobna umetnost
  • Andrej Požar

Epitomeart Copyright © 2021, Druga podoba